Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • petek, 25. jun. 2021

Ars • pet, 25. jun.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

"Burja gode v različnih niansah: tako piano kot mezzoforte, forte in fortissimo. Zna izvrstno naraščati in napraviti imenitne poudarke oziroma sforzate. V brzojavnih drogih ob burji pojejo in piskajo vsi alikvotni toni od dna do vrha: krasna muzika! Kdor je ob burji rastel, je, če je kaj glasbenika, ob njej veliko pridobil," je Stanko Premrl zapisal v eni izmed svojih črtic. Čeprav je ni maral, ga je očitno navdihovala tudi v poznem obdobju njegovega življenja.

11:00
Poročila

Še v prejšnjem stoletju so se države po svetu ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj pa politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi. Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredinili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.

Oddaja bo ob današnjem dnevu državnosti obarvana praznično. Slišali bomo izbor skladb, ki so jih mladi pevci zapeli na petem Festivalu domoljubne pesmi v Slovenski filharmoniji leta 2016. Na koncertu je nastopilo več mladinskih sestavov: Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

14:00
Poročila

Prihodnji teden se začenjata dva filmska festivala. 15. izdaja gorniškega filmskega festivala se letos vrača v Domžale in bo zimske obiske kinodvoran nadomestila s poletnimi projekcijami, tudi na prostem. V Hrastniku pa prvič prirejajo Festival delavskega filma Kamerat, na katerem bodo filme med drugim prikazovali tudi v rudniškem rovu. Festival je sicer poklon zasavski tradiciji in delavstvu sploh. Na sporedu v kinu sta v teh dneh dva zabavna filma: francoska komedija Kako postati dobra žena, v kateri nastopa Juliette Binoche, in Kruela z Emmo Stone, predzgodba slovite zlobnice Kruele de Vil iz 101 dalmatinca.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Neločljiv del sodobnega načina življenja so tudi najrazličnejše kemikalije, ki smo jih ljudje sami ustvarili. Imajo vrsto koristnih in praktičnih lastnosti, a marsikatera med njimi našemu zdravju tudi škoduje.

»Takoj ko neka kemikalija pride na tržišče, se kmalu pojavi tudi v naših telesih,« pravi prof. dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanosti o okolju na Institutu "Jožef Stefan". »Toda pomembno je tudi, koliko je je in kakšne so njene lastnosti.«

Nikakor niso vse snovi enako škodljive. A pogosto se njihov kvarni učinek pokaže šele čez čas. Prav tako traja kar nekaj časa, preden nam uspe te snovi iz okolja odstraniti. Če jih sploh lahko. Kako zahteven in dolgotrajen je ta proces, kaže primer bisfenola A, ki spada med motilce hormonskega sistema.

»Bisfenol A je prepovedan, vendar je še vedno prisoten. Pojavljajo se tudi novi bisfenoli, ki niso nujno manj toksični od bisfenola A.«

Te redno zaznajo tudi pri humanem biomonitoringu. Zadnja objavljena študija je zajela slovenske otroke in mladostnike med 6. in 15. letom starosti.

Od hitro pripravljene hrane, oblačil, kozmetike, čistil, posode, ki jo uporabljamo, opreme v stanovanjih, zdi se, da seznam potencialno nevarnih izdelkov zajema skoraj vse, kar nas obdaja, in občutek ni pomirjajoč.

»Lupo je treba imeti v torbici. To je skoraj nujno,« o nujnem branju deklaracij pove sogovornica. Nepazljivost se hitro pozna. »Pri najstnicah vidimo močno povišane koncentracije parabenov, ki so zlasti v šminki in parfumih.«

V oddaji Recital predvajamo posnetek recitala japonske pianistke Micuko Učida, ki je nastopila 2. junija v dvorani Wigmore v Londonu in izvedla cikla štirih Impromptujev za klavir Franza Schuberta D 899 in D 935. Omenjena cikla impromptujev je Schubert ustvaril leta 1827 in sta najboljša primera Schubertovega kompozicijskega genija, pa tudi temeljni deli klavirskega repertoarja.
Leta 1948 v kraju Atami na Japonskem rojena pianistka Micuko Učida se je s starši kmalu preselila v Avstrijo, kjer je njen oče deloval kot japonski ambasador. Stara 14 let je imela svoj prvi recital v dunajskem Musikvereinu. Leta 1969 je zmagala na Beethovnovem tekmovanju na Dunaju, leta 1970 je prejela drugo nagrado na Mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, leta 1975 pa drugo nagrado na Klavirskem tekmovanju v Leedsu.
Micuko Učida se je v svoji bogati glasbeni karieri uveljavila kot izvrstna interpretka Mozartovih, Beethovnovih, Chopinovih, Debussyjevih in Schubertovih del, ki jih je večino tudi posnela za vodilne glasbene založbe.

Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije so v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili fotografsko razstavo našega velikega fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom Leta preloma. V šestnajstih poglavjih predstavlja izbor del iz obdobja med 1988 in 1991, ko je dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo skozi objektiv lovil pomembne dogodke in ozračje v času, ki je vodil do prelomnih sprememb v naši družbi. Razstava je nastala v koprodukciji z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in v sodelovanju z Galerijo Fotografija. Besedila je napisal dr. Ali Žerdin, pri izboru fotografij je sodelovala tudi kuratorka Irena Uršič. Prvega in nekaj desetletij edinega slovenskega prejemnika prestižne nagrade world press photo Joca Žnidaršiča je ob tej priložnosti obiskal Žiga Bratoš.

Glasbena medigra

Ob Dnevu državnosti predstavljamo dnevniške zapiske Borisa Pahorja. Pisatelj jih je napisal v dneh okoli 25. junija leta 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Zapisi so izšli v njegovi knjigi Slovenska svatba: dnevniški zapiski 1990-1992.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Tokrat se bomo zazrli v zgodovino, v čas prelomnih dogodkov, ki so Slovencem prinesli novo državo, samostojno Republiko Slovenijo.
V okviru praznovanja 30. obletnice samostojnosti na programu Ars smo zato izbrali koncertni dogodek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je kot zadnji pred nastopom vojne potekal v Cankarjevem domu. To je bil deveti koncertni večer sezone, ki je zbral svoje poslušalstvo v Gallusovi dvorani 31. maja 1991.
Z orkestrom pod vodstvom Antona Nanuta je nastopila pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, ki je izvedla Koncert za klavir in orkester št. 19 v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. Poleg tega je bilo na sporedu še eno Mozartovo delo, njegova Simfonija št. 36, ”Linška”, s katero se je koncert tudi začel, v drugem delu pa je pod taktirko Antona Nanuta zazvenela še Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 Ludwiga van Beethovna

22:00
Poročila

Spoštovani, vabimo vas k spremljanju ponovitve aprilskega Zborovskega koncerta z nizozemskimi gosti. Dobrodošli v naši in njihovi družbi.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

23:59
Slovenska himna

9:44
Začenjata se festival Glasbe sveta in Jazz festival Ljubljana
8:49
Arsenije Jovanović: Čriček v katedrali
35:45
Zakaj, kaj in kako brati v digitalni dobi? S prof. dr. Miho Kovačem
57:30
Karl Amadeus Hartmann, tretja oddaja
1:28
Matej Bor: V poletni travi
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov