Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • sobota, 26. jun. 2021

Ars • sob, 26. jun.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kaj pomenijo tri desetletja samostojne Slovenije za slovenske zbore?
Kaj jim je ta čas prinesel in kako so ga izrabili, se zavedajo slovenske identitete in – smo trije Slovenci še zbor?
Na ta vprašanja bodo v Zborovskem panoptikumu odgovarjali ugledni in izkušeni dirigenti, muzikologi, mentorji – glasbeniki, zaslužni za zdaj v marsičem cvetoče slovensko zborovstvo: Danica Pirečnik, Matjaž Šček in Tomaž Faganel.
Slišali boste poglobljena razmišljanja, mnenja, ki si jih ne delijo vsi sogovorniki, tudi skeptične in kritične besede, iskriva razmišljanja – pa tudi pohvale. Sogovorniki izvirajo z različnih koncev Slovenije in tam tudi delajo: v osrednji, na Krasu in v Šaleški dolini, torej smo imeli v mislih tudi zborovsko geografsko raznolikost.

11:00
Poročila

Prvi dobitnik nagrade Ite Rine za življenjsko delo, ki jo je podelilo Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, je igralec Ivo Barišič, do upokojitve prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Barišičevo poklicno delo je bilo v osnovi posvečeno gledališču, izjemno močan pečat pa je pustil tudi pri filmu. Ob podelitvi nagrade je izšla tudi monografija, pod katero se podpisuje Marcel Štefančič. Iva Barišiča je ob nagradi pred mikrofon povabila Ingrid Kašca Bucik.

V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo srečali z glasbenim izročilom Kurdov. Tokrat bomo slišali glasbo z zahoda Irana. Na posnetkih iz šestdesetih let bomo slišali tako instrumentalno glasbo kot tudi različne pesmi: pripovedne, ljubezenske, junaške, verske … Glasba, ki pomaga ljudstvu preživeti v negotovih razmerah, s katerimi se nenehno srečuje … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časopisa Delo za najboljši roman preteklega leta "kresnik" – Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politika v 90. letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom z začetka Primorskega poletnega festivala.

14:00
Poročila

Glasbena medigra

Richard Bassett je v Cambridgeu študiral pravo in umetnostno zgodovino; s Srednjo Evropo se je pobliže seznanil konec sedemdesetih, ko je v Trstu poučeval angleščino; v osemdesetih je bil nekaj časa prvi hornist v ljubljanski Operi, se študijsko ukvarjal s Plečnikovo arhitekturo, pozneje pa je kot dopisnik Timesa za srednjo Evropo spremljal usodne spremembe, do katerih je na zemljevidu Evrope prišlo konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Njegova knjiga bo jeseni v prevodu Staše Grahek izšla pri Cankarjevi založbi. Odlomka iz knjige Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst '79, Dunaj '85, Praga '89 zadevata Slovenijo - prvi je postavljen v leto 1981, drugi pa se dogaja konec osemdesetih, ko je bil razpad Jugoslavije že zelo blizu.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Prispeli smo v Amboise, kjer je v tamkajšnjem gradu v 16. stoletju pogosto bival francoski dvor. Velik del svojega prvega zakona je tam prebila tudi mlada škotska kraljica Marija Stuart, ki ji v celoti posvečamo današnjo 12. oddajo iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Bilo ji je komaj pet let, ko so jo poslali v Francijo, da bi jo vzgajali na dvoru Henrika II. in Katarine Medičejske; namenjeno ji je bilo, da se poroči z njunim prvorojencem Francem, ki je imel tedaj štiri leta in pol. Nekaj časa je bila tudi francoska kraljica, po smrti komaj šestnajstletnega moža pa se je vrnila v svojo deželo, kjer se je v ozračju verske nestrpnosti zaradi svojih ambicij in želja po angleškem prestolu zapletla v vrsto skrivnih spletk; bila je njihova pobudnica in nazadnje tudi žrtev. Življenje in zapuščino Marije Stuart na francoskih tleh bomo osvetlili ob pomoči odlomkov iz kraljičine biografije Stefana Zweiga. Med glasbenimi primeri, ki jih boste slišali v današnji oddaji, izpostavljamo Molitev Marije Stuart iz cikla Jetniških spevov Luigija Dallapiccole in Schumannove uglasbitve pesmi Marije Stuart.

Roman, ki povezuje odrasle, zapletene v ljubezenski trikotnik, odraščajočo najstnico in pogled domače živali - kunke, je pripoved o prvinskem, nagonskem v človeku, ki najbolj pride do izraza v dvojici eros - tanatos. Uvodni odlomek interpretira igralec Željko Hrs.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Poezija našega sodobnega klasika Uroša Zupana se plete v medprostoru spominov, drobcev stvarnega sveta, sanj, medbesedilnosti in refleksije; s svojo ritmično, hipnotično, a izrazito čutno nazorno govorico s prvimi verzi zapelje bralca, da ji kot v transu sledi, ko prehaja od dihanja otrok do kasarniških zgradb.

Prvo v obliki spevoigre z nekaj dodanimi Goethejevimi verzi je napisal leta 1792 Ignaz Walter. Leta 1808 pa je knez Radziwill v Berlinu napisal nekaj odlomkov in pozneje so jih javno izvedli. Tri leta prej je nemški skladatelj Louis Spohr napisal opero Faust, ki se je opirala na srednjeveško zgodbo, po kateri je Goethe napisal svojo dramo. Schumann je napisal nekaj prizorov iz Fausta za koncertno rabo, Wagner pa uverturo z enakim naslovom. Najpomembnejša glasbena zamisel pred Gounodevo pa je bila Berliozova dramatična legenda Faustovo pogubljenje iz leta 1846.

Na našem posnetku, nastalem devetindvajsetega aprila letos v Dunajski državni operi, nastopajo:
baritonist Martin Hässler kot Wagner,
mezzosopranistka Monika Bohinec kot Marta,
mezzosopranistka Kate Lindsey kot Siébel,
baritonist Étienne Dupuis kot Valentin,
basist Adam Palka kot Mefisto,
sopranistka Nicole Car kot Margareta in
tenorist Juan Diego Flórez kot Faust.
Dirigent je bil Bertrand de Billy.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:30
Radijski roman

23:59
Slovenska himna

55:32
Dvogovori umetnic/umetnikov: Tina Dobrajc in Mito Gegič
35:04
Potovanja 4
1: 0:24
Slovenski zbori v treh desetletjih samostojne Slovenije
1:30
Marjan Strojan: Julij
4:13
Glasbeni poudarki
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov