Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Ars • ponedeljek, 9. avg. 2021

Ars • pon, 9. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Niko Grafenauer je lani dopolnil osemdeset let. Prvo pesniško zbirko z naslovom Večer pred praznikom je napisal že daljnega leta 1962. Tej so sledile zbirke, ki so pomenile vrhunec modernizma na Slovenskem, omenimo samo zbirko Štukature iz leta 1975. Konec osemdesetih pa se je Grafenauer začel spogledovati tudi s postmodernizmom, pomembni zbirki iz tega obdobja sta knjigi Palimpsesti in Izbrisi. V Liričnem utrinku predstavljamo pesem z naslovom Morje leži prekrito z luskavimi pljuski iz Grafenauerjeve zbirke Nočitve.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Marco Enrico Bossi bo osrednja skladateljska osebnost tega tedna. Od rojstva tega pri nas malo znanega italijanskega glasbenega ustvarjalca, pedagoga in organista iz dobe romantike letos mineva 160 let. A bolj kot zaradi obletnice si zasluži pozornosti zaradi svojih v vseh pogledih izoblikovanih glasbenih del.
Iz njih vejejo inovativnost in sveže zamisli. Njegov kompozicijski opus kljub temu še danes ni v celoti raziskan; še največ se izvajajo njegova orgelska in komorna dela.

11:00
Poročila

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop.
Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla z naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla z naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla z naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis.
Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, njegovem vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku.
Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu fotografira obličje Zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost.
Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D – La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi.
V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov prihodnjo soboto bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.

Tonski mojster: Jernej Boc.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci Agencije RS za okolje, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo makedonski altistki Milki Eftimovi, ki je bila dolgoletna operna solistka Opere Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana, delovala pa je tudi kot koncertna solistka v večjih vokalno-instrumentalnih delih in samospevih. Milka Eftimova je bila med letoma 1966 in 1978 solistka Opere SNG Ljubljana. Na ljubljanski glasbeni akademiji je leta 1972 končala podiplomski študij pri profesorici Kseniji Kušej Novak. V letih od 1961 do 1966 ter med letoma 1978 in 1986 je bila solistka v operni hiši Makedonskega narodnega gledališča v Skopju, med letoma 1985 in 2000 pa je bila redna profesorica solopetja na glasbeni fakulteti v Skopju. Pela je v več kot tridesetih opernih vlogah, nastopila je tudi v operah Ekvinokcij Marjana Kozine in Cortesova vrnitev Pavla Šivica. Pogosto je pela v večjih vokalno-instrumentalnih delih, npr. v Verdijevem Rekviemu v ljubljanskih Križankah, izvajala in posnela je tudi številne samospeve. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bo altistka Milka Eftimova izvedla samospeva Sirota in Daj, ozri se sočutna mati na verze Giuseppa Verdija na Goethejeva besedila, v slovenskem prevodu Pavla Oblaka, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet Slavka Osterca, ki jih je zapela z godalnim kvartetom Radia Ljubljana, in štiri izmed Sedmih španskih ljudskih pesmi Manuela de Falle ob klavirski spremljavi.

14:00
Poročila

Esej z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži je napisala Helena Koder, scenaristka in režiserka, lahko pa dodamo tudi: esejistka, saj je bil ta esej leta 2019 izbran na natečaju revije Literatura, leto pozneje je bila Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl leta 2019 in bi letos dopolnil 70. let. Helena Koder sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi ob pomoči velikih mislecev književnosti in filozofije dokler se ne skuša dotakniti bistvenega.

Dodati moramo še opombo o doktorju Borisu Furlanu, omenjenem v eseju: Dr. Boris Furlan se je rodil v Trstu. V času gimnazijskega študija se je učil angleščine pri Jamesu Joyceu, ki je takrat živel v Trstu. Po študiju prava v Parizu, na Dunaju, v Bologni in Zagrebu je zaradi fašističnega preganjanja pobegnil v Ljubljano, kjer se je uveljavil v pravni stroki in kot pomemben slovenski intelektualec. Ob okupaciji je bil obsojen na smrt in ob pomoči britanske obveščevalne službe evakuiran v London, kjer je delal pri jugoslovanski vladi v izgnanstvu. Od leta 1944 je podpiral partizansko gibanje.

Po vojni je postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani, a je ohranil kritično distanco do komunističnih oblasti. Obtožen vohunstva je bil na montiranem Nagodetovem procesu obsojen najprej na smrt, nato na 20 let zapora s prisilnim delom. Zaradi zdravstvenih težav so ga po štirih letih izpustili, umaknil se je v Radovljico, kjer je bil deležen javnega linča, ki so ga izvedli mladinski aktivisti pod vodstvom tajne policije. Dogodek ga je strl. Zaradi srčnega popuščanja je nekaj let pozneje umrl.

Oddajo Ars humana je uredila Tadeja Krečič, odlomke iz književnih del je bral Gregor Čušin, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, režija: Ana Krauthaker.

Oddajo tokrat namenjamo izbranim posnetkom z dveh izdaj Pihalnega orkestra Logatec. Najprej se bomo odpravili na Plaže Ria, kot je naslovljena tridelna skladba nizozemskega skladatelja Keesa Vlaka. Sledila bo Velika plovba 1492, skladba, v katero je češki skladatelj Pavel Stanek prelil svojo vizijo znamenitega Kolumbovega potovanja v Novi svet, ob koncu oddaje pa se bomo z delom Yellow Mountains še enega plodovitega nizozemskega ustvarjalca glasbe za pihalne orkestre Jacoba de Haana odpravili v čudovito, v jesenske barve odeto naravo v okolici švicarskega St. Moritza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Oddajo posvečamo klavirskemu triu Affetuoso, ki je v začetku februarja nastopil na enem od spletnih koncertov cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana.
Člani tria Affetuoso so Zala Eva Kocijančič, Peter Kaiser in Lara Oprešnik, izvedli pa bodo Trio za violino, violončelo in klavir v G-duru Clauda Debussyja in Trio za violino, violončelo in klavir, št. 3 v c-molu, op. 101 Johannesa Brahmsa.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

V uri, namenjeni domačim skladateljem, bomo poslušali koncerta in krajši simfonični deli dveh skladateljev, akademikov, predstavnikov različnih skladateljskih generacij – Janeza Matičiča in Nine Šenk.

Glasbena medigra.

John Dryden je bil pesnik, dramatik in prevajalec. Rodil se je 9. avgusta 1631. Šolal se je v Westminstru in na Trinity kolidžu v Cambridgeu. Leta 1658 je napisal znamenite Kitice na Cromwellovo smrt, ki jih je tri leta pozneje dopolnil s Panegirikom restavraciji monarhije. Za oddajo smo izbrali njegovo osemdelno Pesem za godovni dan svete Cecilije, ki je tudi po avtorjevem mnenju njegov najboljši dosežek. Sveta Cecilija je bila zavetnica glasbe in njen dan so začeli praznovati proti koncu 16. stoletja v Franciji, v Angliji pa od leta 1638, ko je Glasbeno društvo začelo pri pesnikih in skladateljih naročati ode v proslavo glasbe in njene duhovne moči. Pesem je izšla v Antologiji angleške poezije (Cankarjeva založba, 1997) v prevodu Janeza Menarta.

Jezikoslovka in prevajalka Nada Grošelj objavlja znanstvene članke, obravnava prevajalske probleme, antične rimske pisce in antično mitologijo. V prispevku Antični pogled na olimpijske igre, objavljenem v Monitorju ISH leta 2006, prikazuje pozitivna in negativna mnenja od najstarejših grških zapisov do obdobja rimskega cesarstva o olimpijskih igrah. Odlomke iz eseja je izbral Andrej Rot. Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz Delfskega pajana – primerka avtentične izvirne starogrške glasbe, ki naj bi ga okoli leta 127 pred našim štetjem zapisal Atenaj; igrajo jih člani ansambla Organographia. Tonski mojster je bil Vito Plavčak, brala sta Lidija Hartman in Aleksander Golja.

Razburljiv debi in veselo vnovično srečanje – oboje je mogoče doživeti na današnjem koncertu, ki je bil posnet 9. oktobra lani v hannovrskem radiu. Gil Shaham, eden najpomembnejših violinistov našega časa, je prvič koncertiral s Filharmoničnim orkestrom severnonemškega radia iz Hannovra, dirigent večera Robert Trevino pa je bil že tretjič gost orkestra. Izvedli so Simfonijo št. 4, »Tragično«, Franza Schuberta ter dva violinska koncerta, Drugega v g-molu Sergeja Prokofjeva in Violinski koncert v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.

22:00
Poročila

Janez Trdina je v drugi polovici devetnajstega stoletja s svojo politično in etnografsko prozo vzbudil veliko pozornosti in dvignil veliko prahu. Kar si velja iz njegovega življenja še posebej zapomniti, je njegovo strastno slovenstvo, tudi za ceno službe in družbe. Premalo se tudi zavedamo, da je Trdina eden od najzgodnejših očetov slovenskega jezika.

Prirejevalec – Aleksander Zorn
Režiser – Boris Kobal
Tonski mojster – Paolo Angiolini

Kolenčeva Jera, pripovedovalka – Bogdana Bratuž
Ajd, prerok iz starodavnega ljudstva velikanov – Vladimir Jurc
Prvi kralj, Jožef, Sveti Peter – Gojmir Lešnjak
Drugi kralj, Prvi hudič, Rabelj – Stojan Colja
Tretji kralj, Lucifer – Adrijan Rustja
Prva žena, Marija, Judovska baba – Bernarda Oman
Druga žena, Baba – Lučka Počkaj
Tretja žena, Jezušček, Baba, Gospodinja – Maja Blagovič
Gorenjski kmet, Drugi hudič – Tone Gogala
Dolenjski kmet, Župan, Razbojnik – Anton Petje
Jezus – Alojz Svete

Traja 34' 51''
Produkcija Radia Trst A novembra 1992.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

23:59
Slovenska himna

1:15:00
Rip van Winkle
38:06
Glasba Edisona Denisova in Sofije Gubajduline
54:48
Glasba 20. stoletja - Galina Ustvolska, Edison Denisov, Sofija Gubajdulina
1:54:13
Slokarjev koncert pozavn na 69. Festivalu Ljubljana 2021
23:25
Brezovi dol, Korinj
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov