Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Ars • četrtek, 12. avg. 2021

Ars • čet, 12. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Urednica in prevajalka Lučka Jenčič je bila poznavalka avstrijske književnosti. Pisala je scenarije za televizijske dokumentarne filme in bedela nad avstrijskimi in nemškimi celovečernimi filmi na slovenski televiziji. Marsikdo ne ve, da je bila tudi pesnica. Posthumno je leta 2019 izšla njena pesniška zbirka Medena sled. V njej so zbrane lirične osebnoizpovedne pesmi, ki govorijo o različnih odtenkih ljubezni. Vabimo vas k poslušanju pesmi iz poglavja Ob mesečevi pirueti.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj, ki je na začetku svoje umetniške poti vdihaval zrak gledališča kot član orkestra in ki je v prostoru pod rampo spoznal veliko tujih del, je ljubil opero – tudi njegovo poslednje dokončano delo je ravno opera.

10:00
Poročila

Raziskovalci njegovega dela in življenja mu priznavajo predvsem tri zasluge: na področju razvoja orgel kot koncertnega instrumenta, na področju razvoja simfonične glasbe in na področju razvoja glasbenega šolstva. Vse seveda v Italiji. V svojih prizadevanjih je bil precej osamljen, vsaj na začetku. To pa ne preseneča; organisti so namreč od glavnih žarometov navadno odmaknjeni, raje igrajo in improvizirajo v cerkveni tihoti in mraku.
Bossijevi pomisleki v zvezi s pretiranim navdušenjem Italijanov za opero so bili zato, pa tudi že iz omenjenih drugih razlogov pogosto preslišani. Glasbeni kritiki in profesorji, pri katerih je Bossi študiral na milanskem konservatoriju, pa so bili enotnih misli: Bossijeva glasba je brez dvoma čudovita! Musica Meravigliosa, bi lahko vzkliknili po italijansko.

11:00
Poročila

V sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Ponovitev pogovora z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je letos dopolnil 70 let. Atxaga velja za enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem četa 2017, ko je obiskal Slovenijo, tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

Danes nadaljujemo s predvajanjem posnetkov ene najvidnejših osebnosti v zgodovini glasbene poustvarjalnosti, pianistke Marthe Argerich. Pred tednom dni ste lahko slišali zvočne zapise, posnete še pred njenim zmagoslavjem na Chopinovem tekmovanju v Varšavi, za uvod v današnjo odajo pa bomo najprej predvajali še en legendarni posnetek, nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskana roba snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu, kjer še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se bomo posvetili nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poletno oddajo, v kateri poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, ta teden posvečamo Petri Vidmar.
Tolkalka deluje kot komorna glasbenica (kvartet Tetrakis ter duo Xylocorda), poleg tega je na Akademiji za glasbo docentka za tolkala, v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija pa je zaposlena kot solistka.
Sicer pa je danes uveljavljena tolkalka na svojo pot stopila kot pianistka pod vodstvom Jožice Prus v Novem mestu, po končali nižji glasbeni šoli iz klavirja pa se je odločila, da se bo učila še igranja na tolkala. Njen prvi profesor je bil Miro Tomšič, ki jo je pripravil na študij na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je njen profesor postal Jernej Šurbek. Pod njegovim vodstvom je pozneje tudi diplomirala na Akademiji za glasbo.
V njeni interpretaciji nas danes čakajo Libertango za marimbo Erica Sammuta, Land za marimbo Takatsuguja Muramatsuja, Suomineito za vibrafon Nebojše Jovana Živkovića in dve deli Keiko Abe: Michi ter Kazaška uspavanka.

Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V nobenem obdobju ni bila izmenjava med umetno in ljudsko glasbo intenzivnejša kot v 16. in 17. stoletju. Kratki, ponavljajoči se harmonski in ritmični vzorci, imenovani ostinatni basi, so takrat doživeli zlato dobo. S hipnotičnim ponavljanjem so spodbujali improvizacijo in nastanek variacij. Za nocojšnjo oddajo smo izbrali variacije na priljubljene vzorce ciaccone, passacaglie in follie, ki so zaznamovali glasbeno zgodovino in ostali aktualni vse do danes.

Glasbena medigra.

V teh dneh vročina marsikoga prisili v počasnejši ritem življenja in tako človek sklene, da se bo zatekel v kak hladnejši kot z dobro knjigo v roki ali pa poslušal dobro poezijo. Veliko avtorjev je že pisalo o poletju, mi smo izbrali pet slovenskih, ki med drugim spregovorijo o tem, kakšne odtise lahko pusti v človeku ta najbolj vroči letni čas ali kako blagodejen je avgustovski dež. Kaj torej pravijo o poletju Kajetan Kovič, Srečko Kosovel, Jože Udovič, Niko Grafenauer in Ciril Zlobec? Interpretirata Ivan Rupnik in Matej Recer.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali izbor posnetkov z zgoščenk, ki jih je Glasbenonarodopisni inštitut namenil izročilu severovzhoda naše dežele: slišali bomo posnetke pesmi in godčevskih viž iz Haloz, Prekmurja in Porabja. Zgoščenke so izšle med letoma 2010 in 2017.

V Komornem studiu vas vabimo k poslušanju posnetkov koncerta mednarodno priznanega nizozemskega pihalnega kvinteta s trstnim jezičkom Calefax. Na 9. Festivalu Maribor 2016 je izvedel koncertni spored v znamenju pravljic in fantazijskih zgodb. Kvintet Calefax je kot pionirska zasedba spodbudil nastanek še dvajsetih podobnih kvintetov pihal s trstnim jezičkom po svetu, s prirejanjem skladb iz različnih obdobij pa je odprl nova zvočna obzorja komorni glasbi. Glasbeniki so izvedli svoje priredbe skladb iz različnih obdobij 19. stoletja in 20. stoletja, v priredbi za kvintet pihal s trstnim jezičkom, predstavili pa so tudi novejše delo Prebudi se, Trnuljčica mlajšega nizozemskega skladatelja Giela Vleggaarja. V izvedbi kvinteta Calefax bomo predstavili priredbe skladb: Moja mati gos Mauricea Ravela, Noč na Lisi gori Modesta Musorgskega, suito na teme stavkov iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega, suito iz baleta Peer Gynt, št. 1, op. 46, norveškega skladatelja Edvarda Griega in Vesele pustolovščine Tilla Eulenspiegla Richarda Straussa. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor s fagotistom kvinteta kvinteta Albanom Weslyjem.

22:00
Poročila

Tokrat predstavljamo redko gostjo, bolgarsko radijsko igro. V čast slovenskemu predsedovanju predvajamo igre iz držav članic Evropske unije in Bolgarijo predstavlja eden tamkajšnjih najuspešnejših piscev Vičo Balabanov z delom VAJA ZA ROKE. Za dramsko uredništvo bolgarskega radia je začel delati, potem ko je zmagal na anonimnem natečaju za radijske igre s svojo SONATO V C-MOLU. V prihodnjih nekaj letih je napisal precej iger za odrasle in otroke, pa tudi kratkih radijskih iger. Prav za te se zdi, da jih ima kot ustvarjalec najraje. Njegove igre so igrali v gledališčih in lutkovnih skupinah. Vičo Balabanov je napisal tudi nekaj scenarijev za risane filme. Njegove radijske igre vedno ponujajo neke vrste presenečenje, nepričakovano radiofonsko odkritje, kot v primeru VAJE ZA ROKE, ki radijskega poslušalca povabi, naj prisluhne življenjski zgodbi človeškega bitja skozi ušesa domače mačke. Avtor je osredotočil svojo pozornost na komunikacijo med ljudmi in na varljivo naravo besed, ki se zdijo kot blebetajoča ovira pred tem, da bi slišali edino pomembno sporočilo, ki ga človeška bitja oddajajo, to je klic po ljubezni in intimnosti, obupan v bojazni pred osamljenostjo.

Prevajalka: Saša Kokot
Dramaturginja: Vilma Štritof
Režiser: Igor Likar
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena opremljevalka: Janja Velkavrh
Igralki: Marinka Štern, Veronika Drolc

Traja 50' 38''.
Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

"Ne bo več časa! V dneh, ko se bo oglasil sedmi angel in zatrobil, se bo dopolnila Božja skrivnost."
Ta citat iz knjige Razodetja je Olivier Messiaen zapisal na partituro Kvarteta za konec časa, ene njegovih najbolj znanih skladb, ki jo predvajamo v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.

23:59
Slovenska himna

1:49:57
Kraljevi filharmonični orkester iz Liverpoola
24:28
Manfred Pfister: O eseju kot eni izmed uprizoritvenih umetnosti
10:05
Rose Ausländer: Materni jezik
8:16
Petja Rijavec: Meter in pol pomladi
29:34
Švarc, Rijavec, Tonnac etc.
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov