Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Johanna Georga Albrechtsbergerja, Johanna Nepomuka Hummla in Ludwiga van Beethovna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Gaetana Donizettija in Blaža Arniča.

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik in še marsikaj Miklavž Komelj je napisal pesem Nebo kot diskreten poklon Prešernu, kot na prvi pogled zelo preprosto pesem, toda hkrati pesem, v kateri je zelo občuteno in natančno razvil vprašanje identite in razmerja. Takšna je tudi interpretacija dramskega igralca Braneta Grubarja, velikega interpreta umetniške besede.

Na sporedu glasba Ambroža Čopija, Matije Krečiča, Žarka Živkovića, Alda Kumarja in Blaža Puciharja.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi zgodovine džeza.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Pred davnimi leti je velikan Pangu ločil nebo in zemljo. Narazen ju je tiščal vsaj osemnajst tisoč let. In nekega dne se je na zemljo spustila boginja Nüwa in iz gline ustvarila ljudi. Tako kitajska mitologija. Podrobneje jo lahko spoznamo v knjigi Kitajski miti in legende. Knjiga, izdala jo je Miš založba, je delo slovenskih avtoric Tine llgo, Mojce Seljak, Katje Simončič in Tjaše Vilotič, prinaša pa njihove predelave dvaintridesetih tradicionalnih kitajskih mitov in legend. Izbrale, prevedle in zapisale so jih po natančnem študijskem pretresu različnih virov, podajajo pa jih v obliki, ki nagovarja najrazličnejše starostne skupine bralcev. Posebnost knjige so bogate ilustracije, ki spremljajo zgodbe mitoloških in legendarnih bitij iz kitajske kulture in jih nazorno približajo bralcu. Podpisani so Peter Škerl, Marta Bartolj, Anka Kočevar, Jure Engelsberger, Jaka Vukotič, Polona Lovšin, Liana Saje Wang in Huiqin Wang. Urednica knjige: Tina Bilban.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte pianista Acija Bertonclja v komornih skladbah in kot solista z orkestrom v delih Beethovna, Schuberta, Schumanna, Ravela in Bartoka.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladb s pianistom Acijem Bertoncljem, ki je bil redni član Simfoničnega orkestra RTV LJujbljana od sezone 1968/1969 do sezone 1978/1979, ko ga je vodil dirigent Samo Hubad. Kot solist je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeloval tudi pozneje, do leta 1982 je igral z Ansamblom Slavka Osterca, bil je član Tria Tartini, solistično je nastopil tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Pianista Acija Bertonclja bomo slišali izvajati 3. stavek Klavirskega tria št. 3 v c-molu, op. 1, Ludwiga van Beethovna, 1. stavek Sonate za violino in klavir v A-duru, D574, Franza Schuberta, Fantazijske skladbe op. 73 v različici za violončelo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester v G-duru, Mauricea Ravela ter 2. in 3. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 3 v E-duru, BB 127, Bele Bartoka. Ponovitev oddaje lahko slišite v četrtek, 2. februarja, ob 5.05.

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po obliki bolj spominjale na pričevanja o davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi.

V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno najpomembnejših slovanskih božanstev.

Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan

Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla.

30. januarja je minilo 80 let od smrti Francisa Poulenca, skladatelja, katerega pesemski opus je obsežen, njegovi samospevi pa so izraz umetniškega duha takratnega Pariza: mesta, v katerem so umetniki navdihovali drug drugega. Poulenca pa je pritegnilo tudi podeželje, podobno kot pesnika Mauricea Fombeureja, ki si je želel poezijo »očistiti in ji dati novo deviškost«. Pri njem si je Poulenc »sposodil« poezijo za samospevni cikel Chansons villageoises.

Začeli bomo z novico iz Maribora, kjer smo prisluhnili koncertu komornega cikla, na katerem se je predstavila pevka Mojca Érdmann, potem se bomo prestavili v prestolnico, kjer smo spremljali koncert filharmoničnega abonmaja, na katerem je zbor in orkester Slovenske filharmonije vodila Grete Pedersen, ob koncu se bomo na kratko dotaknili še koncerta abonmajskega cikla Mozartine.

Serenada je v vseh stoletjih obdržala vedrino, lahkotnost in tudi zvok godal. Obdržala pa je tudi dva različna tipa: pesemskega z instrumentalno spremljavo in instrumentalnega z zaporedjem več kot treh stavkov. Priljubljenost te oblike je ostala, vendar je pri sodobnih skladateljih skoraj ne srečamo več. Tudi podoknic ne.

»... To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za podrobnosti. Iz petih perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja zadnja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Taka navzočnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okoli junakinje splete avro polresničnosti, to pa v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti in ob tem prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu ...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

V tokratni oddaji Srce šansona se bomo posvetili kompilacijski izdaji Blues, ki zajema izbor del francoske ikone popularne glasbe Françoise Madeleine Hardy med letoma 1962 in 1993. Poleg pokojnega Sergea Gainsbourga, ki mu bomo namenili oddajo prihodnji teden, je sestavljala jedro gibanja yé-yé – južnoevropske alternativne kulture, ki je navdih zajemala pri britanskem in ameriškem rokenrolu, vanjo pa so prodirali eksotični ritmi ter pop, džez in francoski šanson.

S Francijem Krevhom, članom Slovenskega tolkalnega projekta predstavljamo nov digitalni album Tolkalni svet Primoža Ramovša vol. 1, ki je v januarju izšel pri ZKP RTV Slovenija.

Poslušamo glasbo, ki nastaja v presenetljivih, radikalnih žanrskih srečevanjih jazza, punka, metala, hardcora, v robnih, hrupnih praksah zvočnega eksperimenta, improvizacije in skladanja. Poslušali bomo zadnjo ploščo znamenite, v zadnjih letih newyorške zasedbe The Flying Luttenbachers, v instrumentalni kombinaciji, ki je lani izdala ploščo Terror Iridescence, zatem pa lepo presenečenje z domače scene, metalce Canyon Observer, ki so na januarja izdani plošči Figura z raznolikimi glasbenimi gosti oziroma razširitvijo benda v večjo zasedbo ustvarili pravo ansambelsko suito.

"Žival izgovarja Besedo. Rastlina v središču plodu /zgosti pečko, koščico: seme Besede. Gobe privzdigujejo / klobuke Besede: s hifami zapisujejo staro pisavo. / Mikrobi: neslišno dolbejo drobni tisk iste Besede. / Slišati, brati, se učiti na pamet neizrekljivo: Besedo." V svojem novem pesemskem ciklu Uroš Marolt upodablja to, kar je od nekdaj bilo jedro poezije: klicanje izvira. Izvira, ki se ves čas skriva za zamotano govorico in jezikom pojavnega sveta.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2023.

Posnetek koncerta s finskega Pori Jazz festivala iz leta 2022. Zasedba:
Gretchen Parlato, vokal
Taylor Eigsti, klaviature
Reuben Rogers, bas
Mark Guiliana, bobni