Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Erika Vouk v svoji pesmi niti enkrat ne omeni morja. In vendar pripoveduje prav o njem ter vsem, kar je z njim povezano. In še veliko več. Bistvo je skrito za besedami in pojavi, tako kot v vsaki dobri umetnini. Pesem interpretira dramska igralka Nataša Tič Ralijan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Umetniško delovanje Pierra Bouleza je odločilno zaznamovalo glasbeno življenje sodobnega časa na področjih ustvarjalnosti, interpretacije in teoretične refleksije, tako da je ena vodilnih osebnosti glasbenega modernizma. Njegov obsežni skladateljski opus se razteza od popolne serialnosti, celotne organiziranosti tonskih parametrov, aleatorike in nadzorovane poljubnosti do kompleksne kompozicijske arhitekture, v kateri pogosto najdemo elektronske in elektroakustične intervencije.

Predstavljamo pogovor z violončelistko Emo Krečič, ki je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljevala študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Igra v različnih komornih zasedbah, kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Je nagrajenka več tekmovanj, za svoje študijske uspehe je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

.

Na sporedu je oddaja Kdo smo, posvečena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tam ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred sto leti. (Ponovitev.)

Z arheologom dr. Božidarjem Slapšakom se pogovarjamo o antičnem gledališču, njegovi monumentalni arhitekturi, prelomnih tehničnih rešitvah ter družbenih in kulturnih ozadjih. Pred leti je v kraju Tespije v srednjegrški pokrajini Beociji, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in zarisal v prostor lokacijo nekdanjega gledališča. Dr. Slapšaka je leta 2019 pred mikrofon povabila Magda Tušar.

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je v sodelovanju z SNG Opero in balet Ljubljana še vedno na voljo razstava Nižinski: Posvečen v ples, ki je nastala v poklon pomembnemu baletniku Vaclavu Nižinskemu. Razstava se je odprla v okviru drugega mednarodnega plesnega festivala Baletne noči. V slovenščini pa lahko prvič beremo japonsko-nemško avtorico Yoko Tawada. Še pred poletjem je namreč pri Literarno-umetniškem društvu izšla njena zbirka esejev Eksofonija ali poti iz materinščine, ki jo je iz japonščine prevedel Domen Kavčič.V Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani pa je razstavljen plakat, ki je nastal ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija Ars. Več lahko izveste v oddaji Svet kulture, vabljeni k poslušanju!

Izbrali smo posnetek Simfoničnega orkestra Berlinskega radia, ki je 12. maja na koncertu v berlinski Koncertni hiši izvedel Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa in Simfonijo št. 10 v e-molu Dmitrija Šostakoviča. V vlogi solistke je nastopila sopranistka Camilla Nylund. Dirigent je bil Tarmo Peltokoski.

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.

Dobrodošli ob spremljanju Pésmi usode in Spevov za ženski zbor, rogova in harfo Johannesa Brahmsa.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki odrašča v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav pripoveduje o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, njena ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

V tokratni in prihodnji oddaji bomo slišali še en muzikal, ki ga je napisal angleški skladatelj Andrew Lloyd Webber. Samo za glasbeno gledališče je napisal glasbo za kar 13 muzikalov. Scenarij in besedila pesmi za Sunset Boulevard sta napisala Don Black in Christopher Hampton, glasbo pa, kot rečeno, Andrew Lloyd Webber. Podlaga za muzikal je z oskarjem nagrajeni film z enakim naslovom filmskega ustvarjalca Billyja Wilderja iz leta 1950. Zgodba se osredotoča na Normo Desmond, zbledelo zvezdo nemega filma, ki v svoji propadajoči vili na slavnem Sunset Boulevardu živi v preteklosti.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Četrtega avgusta 1904 se je rodil poljski pisatelj Witold Gombrowicz. Vabimo vas, da poslušate Literarni večer ob stoletnici umetnikovega rojstva, ki ga je pripravil Mladen Pavičić. Pisatelja, tudi jedkega družbenega kritika, v slovenščini poznamo po romanih Ferdydurke, Pornografija, Transatlantik in Kozmos, pa tudi po Dnevniku. Nekatera njegova dramska besedila so bila na slovenskih odrih tudi uprizorjena.


Avtor scenarija Mladen Pavičić,
prevajalca Katarina Šalamun-Biedrzycka in Mladen Pavičić,
igralca Tone Kuntner in Pavle Ravnohrib,
napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar.
Glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Mirko Marinšek,
režija Jože Valentič.
Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek.
Produkcija 2004.

Predvajamo posnetke z uvodnega koncerta Festivala Présences, ki je februarja letos potekal v organizaciji Francoskega radia. Festival je bil posvečen glasbi Steva Reicha, mojstra in pionirja minimalistične glasbe. Na koncertu 6. februarja v koncerni dvorani Auditorium Francoskega radia so med drugim zvenele te tri skladbe: In Time Like Air Josephine Stephenson, Jacob's Ladder – Jakobova lestev Steva Reicha in Close-ups Héloïse Werner.

Do 25. avgusta si je mogoče v Jakopičevi galeriji v Ljubljani ogledati razstavo fotografij Klavdija Slubana z naslovom Nekje drugje Tukaj. Gre za doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Sluban z več kot 150 fotografijami predstavlja vrhunce dobrih treh desetletij ustvarjanja. Doživljanja na številnih potovanjih pa ne lovi samo v objektiv svojega analognega fotoaparata, temveč tudi v besede, pesmi, ki jih piše v francoščini.

Igralec je Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Ana Krauthaker,
prevajalka in urednica oddaje pa Tadeja Krečič.
Produkcija leta 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.