Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Ob pesmi enega naših največjih lirikov si moremo zlahka zamisliti opis slovenske pokrajine v jutru meseca avgusta. Tako nazorno nam pesnik slika, kar vidi in sliši, da se nam zdi, da bi se lahko meglic in gozda, neba kar dotaknili. Toda prav na koncu vstopi v konkretnost tudi nekaj, kar je nad naravo in besedami…

Interpret Boris Ostan.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

V prvih stoletjih drugega tisočletja sta nastajala dva glasbena svetova: večglasje v cerkveni vokalni glasbi in prve posvetne enoglasne vokalno-instrumentalne skladbe, ki so jih ustvarjali vitezi poezije in glasbe. Povsem druga slika francoske glasbe pa se nam razkriva v Provansi, eni najlepših in po naravi in zgodovini kulture in umetnosti najbolj posebnih francoskih pokrajin. V času notredamskih mojstrov so tam živeli, ustvarjali in potovali vitezi po svojem stanu in mojstri poezije in glasbe. Njihovo ime trubadur izhaja iz besede trobar, kar pomeni izmišljati si, izumljati. Bili so glasniki viteške ljubezni, idealizirane, celo mistične in nikdar uresničljive in z njo so častili svojo nepoznano izbranko in opevali svojo usodo. Najprej in predvsem pa so želeli peti.

"Svet se nenehno vrti okoli jezikov," zapiše japonsko-nemška avtorica Yoko Tawada v svoji zbirki esejev Eksofonija ali poti iz materinščine, ki je pri založbi LUD Literatura nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Gre za prvi slovenski prevod mednarodno uveljavljene dvojezične pisateljice, pesnice, esejistke in dramatičarke Yoko Tawada, ki v delu združuje razmišljanja o naravi jezika, prehajanju jezikovnih in drugih meja ter o vlogi besednih iger in o usvajanju nemščine. Kako sta povezana jezik in identiteta, kaj pomeni pisati v tujem jeziku in kaj vse se najde na mejnih območjih? Pogovarjali smo se s prevajalcem iz japonščine Domnom Kavčičem.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Johanna Christiana Bacha, Alojza Srebotnjaka in Milana Ferleža.

V Arsovih spominčicah predstavljamo skladbe z violistom Miletom Kosijem in harfistko Rudo Ravnik Kosi. Mile Kosi je postal violist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v letu 1963/1964, do sezone 1980/1981 je bil solist orkestra in vodja viol. Sodeloval je tudi v Ansamblu Slavko Osterc, ki se je posvečal izvajanju sodobne in slovenske glasbe. V njegovi izvedbi bomo najprej predvajali posnetek Koncerta za violo in orkester Johanna Christiana Bacha. Harfistka Ruda Ravnik Kosi je bila članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 1964/65 do sezone 1997/98. V orkestru je igrala 34 let, vmes pa se je leto in pol kot štipendistka francoske vlade specializirala v igranju na harfo v Parizu. Prva je izvedla vrsto skladb za harfo slovenskih skladateljev. Od leta 1969 do 1982 je bila članica in solistka ansambla za sodobno glasbo Slavko Osterc. Kot solistka bo izvedla Koncert za harfo in velik orkester Alojza Srebotnjaka.
Zakonca Ruda Ravnik Kosi in Mile Kosi sta z oboistom Božem Rogeljo posnela še Tri miniature za oboo, violo in harfo Milana Ferleža. Ponovitev bo v četrtek, 8. avgusta, ob 5.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.

Glasbena medigra.

Medijska krajina se je v preteklih letih izjemno spremenila. Tradicionalni množični mediji, tisk, radio in televizija, že dolgo nimajo več monopola nad informacijami. Če je bil svetovni splet na začetku čudežni prostor, v katerega smo prelili vse znanje tega sveta in nam je na voljo kjer koli in kadar koli, je danes povsem drugače. To znanje je sicer še vedno tam in se posodablja ter dopolnjuje, je pa pogosto za plačljivimi zidovi, prek katerih se v ekonomiji pozornosti povzpne redkokdo. Kaj so resnične informacije, kateri so kredibilni viri, kakšno vsebino je napisal človek in kakšno umetna inteligenca, kdaj algoritem polarizira in radikalizira, komu in zakaj zaupati? Kako medijske pismenosti naučiti mlade, tako imenovane digitalne domorodce, ki so se rodili v digitaliziran vsakdan? O tem s tokratnim sogovornikom. To je Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, ki deluje na področjih zagovorništva in človekovih pravic v informacijski družbi ter kritične medijske drže. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Posipanje s plastiko je tematska rdeča nit letošnjega jubilejnega, 10. festivala Reciklart. Že vseh deset let ustvarjalce festivala žene želja po ustvarjanju, recikliranju in iskanju alternativ potrošništvu. Predstavljamo pa tudi mednarodno srečanje Dvorski likovni dnevi, ki ta teden poteka na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku.

Tokrat bo v ospredju samospevna glasba Alda Kumarja, letošnjega jubilanta, saj letos praznuje 70. rojstni dan. Samospev oz. glasba, namenjena pevskim solistom, ni v ospredju njegovega glasbenega ustvarjanja, a si morda prav zato zasluži pozornosti. Vsekakor mu je človeški glas zelo ljub in ga dobro pozna; oboje razodevajo predvsem njegove številne zborovske skladbe. »Glasba ima lahko veliko obrazov«, pravi. Njegova je izjemno komunikativna, tudi samospevna.

V Glasbeni medigri bomo predvajali izbrane glasbene odlomke iz našega arhiva.

Kaj se bo zgodilo z glasbo v prihodnjih letih? Leta 2075 se bo glasba spremenila bolj, kot bi pričakovali, vplivi nove glasbe bodo raznovrstni. Azijski skladatelji bodo še bolj navzoči, a še vedno pod vplivom darmstadtske šole. Ampak prišlo bo leto 2091! Razmišljali bomo o glasbi prihodnjih časov, poslušali pa bomo glasbo sodobnega tajvanskega skladatelja Hwang-Long Pana, in sicer: Dialog, Nebeška skrivnost, Privlačnost, Obzorje, Migracije, Nebo in zemlja, Labirint – promenada in Knjiga sprememb – Yijing. Devetindvajseto oddajo iz cikla Čas prihodnosti z naslovom Novi glasbeni krogi.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Zanimivo je, da včasih nekatere stvari postanejo stalnica, čeprav prvotno sploh niso nastale s tem namenom. Lani je bila 20-letnica, odkar se je na hitro in spontano sestavljena zasedba prijavila na sodelovanje na literarnem večeru, posvečenem pesniku Janezu Menartu. Zasedba Same babe je namreč iz čistega užitka uglasbila Menartova besedila in zaradi odobravanja občinstva in splošnega zadovoljstva članov zasedbe se je stvar ohranila ter uspešno plula naprej. Idejni vodja, gonilna sila, pozneje tudi avtor besedil in glasbe je bil Viktor Škedelj, glasbenikom znan kot Viki Baba. Žal pa življenje pluje svojo pot in Vikiju ni prizaneslo, tako da se je prerano poslovil od tega sveta. Fantje Marko Jelovšek, Uroš Buh, Marko Voljč, Matjaž Ugovšek - Ugo ter Miha Nemanič so tako 20-letnico delovanja skupine z grenkobo praznovali brez kapetana, a s številnimi gosti, ki bodo Vikija zagotovo imeli v lepem spominu. (ponovitev)

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije na svojih koncertih sodeluje s številnimi vrhunskimi solisti in drugimi mednarodno priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki.

Dve oddaji Arsovega art ateljeja bomo posvetili Komornemu godalnemu orkestru Slovenske filharmonije, ki je v sezoni 2018/2019 proslavil 25-letnico umetniškega delovanja in muziciranja po Sloveniji. V drugi oddaji ob jubileju orkestra bomo predstavili drugi del pogovora z dolgoletnim umetniškim vodjem in violončelistom Klemenom Hvalo in s koncertnim mojstrom, violinistom Janezom Podleskom, ki je od sezone 2019/2020 novi umetniški vodja orkestra. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije so ustanovili leta 1993 na pobudo dolgoletnega direktorja Slovenske filharmonije Borisa Šinigoja, ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Od prve sezone 1993/1994 je orkester izvedel veliko koncertov glasbe različnih obdobij, slogov in interpretacij. Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije sicer obsega več kot 250 skladb vseh slogovnih obdobij od baroka do enaindvajsetega stoletja, godalci namenjajo posebno pozornost stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi najmlajših ustvarjalcev, ki se šele uveljavljajo. Orkester od leta 2001 v Narodni galeriji pripravlja in izvaja cikel Sozvočje svetov in na koncertih sodeluje s cenjenimi solisti in sodobnimi skladatelji. V repertoarju orkestra je več kot osemdeset del slovenskih avtorjev in okrog štirideset skladb, ki so nastale po naročilu ansambla. Godalni orkester na svojih koncertih sodeluje s številnimi vrhunskimi solisti in drugimi mednarodno priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, tokrat boste poslušali njihove izvedbe skladb Vita Žuraja, Johanna Sebastiana Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega, Antonína Dvořáka, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Nine Šenk. Pogovor in oddajo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc. Oddaja je bila prvič predvajana 2. oktobra 2019. Na tretjem koncertu cikla Sozvočje svetov 28. januarja 2020 je kot nova koncertna mojstrica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije prvič nastopila violinistka Ana Dovžan, umetniški vodja orkestra je postal dirigent Steven Loy.

Pregledujemo in poslušamo tri novejše domače izdaje elektroakustične glasbe, usmerjene v tkanje ambientov ter zamaknjenih zvočnih premislekov družbe, sveta, preteklosti. Poslušamo novo kompilacijo založbe Kamizdat Access Frame: Authority, novo izdajo izkušenega avtorja elektronske glasbe Octexa, na kateri predstavlja glasbo, ustvarjeno za dokumentarni film Rob je tam, o pesniku Mateju Boru ter sodelovanje Bruna Duplanta in Primoža Bončine na plošči Un été sans fin.

Pesnik Joachim du Bellay je ob Ronsardu najbolj znani pesnik francoske renesanse. Du Bellay je študiral pravo, odlično je znal latinsko in zelo se je zanimal za latinsko književnost in zgodovino Rima. Ko je leta 1553 odpotoval v Rim, da bi bil tajnik stricu in kardinalu Jeanu du Bellayju, se je srečal s tisočletno zgodovino večnega mesta. Bližina in oddaljenost rimske kulture sta navdihnili cikel 23 sonetov z naslovom Razvaline starega Rima. Deset izmed njih je prevedla Marija Javoršek.

Interpret Gregor Gruden,
režiser Marko Bratuš,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Zoran Crnkovič,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2007.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.