Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petek je in pogosto zadnji delovni dan v tednu začnemo z obletnicami. Tudi danes bo tako.

ISABELLA LEONARDA: SONATA DUODECIMA
Ansambel MUSICA POETICA

JUAN BAUTISTA JOSÉ CABANILLES: INTERLUDIJ K ANGELSKI MAŠI - KYRIE, GLORIA, AGNUS DEI
Orgle: HUBERT BERGANT

ANTON DIABELLI: GRANDE SONATE BRILLANTE V D-MOLU, OP.102
Kitara: SONJA PRUNNBAUER, klavir: STANISLAV HELLER

NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: ŠPANSKI CAPRICCIO ZA ORKESTER V A-DURU, OP. 34
DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER SOVJETSKE ZVEZE, dirigent: JEVGENIJ FJODOROVIČ SVETLANOV

DEREK BOURGEOIS: SONATA ZA TROBILNI KVINTET
Ansambel TROBILNI KVINTET CONTRAST

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

FRANCIS POULENC / EMPIRE BRASS: izbor stavkov iz FRANCOSKE SUITE
Ansambel EMPIRE BRASS, dirigent: ROBERT WOODS

ERIK SATIE / GEORGIA KELLY: TRI GIMNOPEDIJE, ZA HARFO IN SAKSOFON
Saksofon: RICHARD HARDY, harfa: GEORGIA KELLY

MAURICE RAVEL: LA VALSE (KOREOGRAFSKA SIMFONIČNA PESNITEV)
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: SAMO HUBAD

Kajetan Kovič je pisal že kar apolinično liriko, svoje pesmi pa je bral umirjeno, tako da je bil videti kot pesnik iz slonokoščenega stolpa poezije. Toda pesnik je že leta 2001 objavil pesem Begunka, pesem, ki je z vsako novo vojno vedno znova aktualna in boleča. Pesem interpretira dramska igralka Saša Mihelčič.

Pod naslovom Iberia združujemo dve skladbi s tem naslovom. V družbi del njunih prijateljev in ritmov s Pirenejskega polotoka nas čakata odlomek Albénizovega monumentalnega dela za klavir v priredbi za simfonični orkester ter skladba Clauda Debussyja.

FRANCISCO CORREA DE ARAUXO: TIENTO NO.28, DE SEPTIMO TONO
Kornet: JEREMY WEST, orgle: TIMOTHY ROBERTS

ANŽE PALKA: SUITA FLAMENCA ŠT. 1
Kitara: ANŽE PALKA, GODALNI KVARTET: violina – MAJA SAVNIK in MOJCA GAL, viola: MAJA ROME, violončelo: KATJA BEGUŠ

ISAAC ALBÉNIZ: EVOCATIÓN
Klavir: ANNE KAASA

ISAAC ALBÉNIZ / ENRIQUES FERNÁNDEZ ARBÓS: IBERIA SUITE
1. EVOCATION: ALLEGRETTO ESPRESIVO
2. PRAZNIK V SEVILLI: ALLEGRO GRAZIOSO
3. SOSESKA TRIANA: ALLEGRETTO
4. PRISTANIŠČE SVETE MARIJE: ALLEGRO COMODO
5. SOSESKA ALBAICÍN: ALLEGRO
Orkester THE PHILHARMONIA, dirigent: YAN PASCAL TORTELIER

AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: POEMA ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 25
Violina: MATJAŽ BOGATAJ, klavir: JAMES BAILLIEU

CLAUDE DEBUSSY: IBERIA, SLIKA ZA ORKESTER ŠT. 2
1. PO ULICAH IN POTEH
2. NOČNE VONJAVE
3. PRAZNIČNO JUTRO
NBC SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: ARTURO TOSCANINI

GABRIEL FAURÉ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 117
Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, klavir: ZOLTAN PETER

V vse bolj nacistično obarvanem režimu, ki je začel vladati v Nemčiji, umetniki, še posebno tisti, ki so bili judovskega rodu, niso več mogli svobodno ustvarjati. Tako kot številni drugi ustvarjalci se je tudi Kurt Weill oklepal upanja, da se bodo razmere izboljšale. Šele ko sta z ženo, pevko in igralko Lotte Lenya leta 1933 uradno pristala na črni listi nacistične stranke in jima je grozila aretacija, sta se odločila, da začasno pobegneta v Pariz. Kratko obdobje delovanja v francoski prestolnici za Weilla ni bilo najuspešnejše, poleg tega je razpadel tudi njegov zakon. V upanju, da bo selitev pomagala njegovi karieri, se je dve leti pozneje, 10. septembra 1935, skupaj z Lotte Lenya odpravil čez lužo v obljubljeno deželo. Svojo odločitev je utemeljil takole: "Za vsako obdobje in prostor obstaja kraj, v katerem so napisane fantazije. V Mozartovem obdobju je bila to Turčija, za Shakespearja Italija. Za nas v Nemčiji je bila to vedno Amerika."

Slovenija, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, septembra predseduje temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Vlogo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu za vse Združene narode, saj se bo na splošni razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbrala večina svetovnih voditeljev. Varnostni svet je ta hip močno polariziran in talec partikularnih interesov velesil, a Slovenija je kljub temu položaj nestalne članice prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da naredi čim več koristnega.

Najprej predstavljamo slovenske ljudske pesmi, ki jih je za otroške glasove in simfonični orkester priredila skladateljica Tadeja Vulc. Pesmi iz različnih slovenskih pokrajin izvajata Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec. V drugem delu mladi pevci predstavljajo skladbice, ki jih je Tadeja Vulc napisala na besedila več slovenskih pesnikov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prisluhnili bomo pogovoru z Luko Zabricem, saksofonistom in skladateljem, ki je zasedel prvo mesto na skladateljski nagradi Jazzon 2024. Nagrada, ki poteka v okviru festivala Jazzinty, prvonagrajencu ali nagrajenki ponuja tisoč evrov, en snemalni dan v snemalnem studiu Lotos Music v okolici Novega mesta ter koncert na festivalu Jazzinty. Ta je letos potekal 14. avgusta in posnetek s tega koncerta bomo slišali tudi v tokratni oddaji.

Na beneškem Lidu se počasi izteka 81. mednarodni filmski festival, vse oči pa so že uprte v zlatega leva in druge nagrade, ki jih bodo podelili v soboto zvečer. Med favoriti so Maria Pabla Larraína, Sosednja soba Pedra Almodovarja, Brutalist Bradyja Corbeta in Kvir Luce Guadagnina.
V kinih pri nas pa sta na ogled dva filma: Jutri je še en dan Paole Cortellesi, ki je lani v Italiji povzročil pravo senzacijo v kinih in Italijane in Italijanke tako navdušil, da je po številu prodanih vstopnic prehitel celo holivudske blockbusterje, kot je Barbie. Igrišča ne damo pa je novi mladinski film Klemna Dvornika, klic k obuditvi živahnega blokovskega dogajanja pred razmahom pametnih telefonov in družabnih omrežij.

Ameriška kriminalka Super Fly iz leta 1972 je postala znana prav po glasbi, ki jo je napisal in produciral soul glasbenik Curtis Mayfield.
Kar zadeva uspeh glasbe iz filma Super Fly, je svetovno priznana revija Rolling Stone to označila za glasbo, ki odlično pristaja sproščenemu poslušanju v dnevni sobi in obenem prinaša sporočilo o odmikanju od prepovedanih drog. V reviji so še navedli, da je na plošči omenjeno sporočilo tudi veliko močnejše in bolj določeno kot v filmski zgodbi. Super Fly je namreč film, ki glamurizira mačistično-kokainsko zavest in hkrati politično moralizira proces, ki droge ohranja nezakonite, po drugi strani pa prikazuje, kako v getu priskrbeti in dobaviti drogo v res velikih količinah.

Eno izmed najpomembnejših klavirskih del iz časov med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom so Würtemberške sonate. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.
Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostejši in tudi najagresivnejši možganski tumor. Ta je tudi v središču raziskav doc. dr. Barbare Breznik, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.

Godalni kvartet Sebastian s člani: violinistoma Anđelkom Krpanom in Teodoro Sucale Matei, violistom Nebojšo Floreanijem in violončelistom Zlatkom Rucnerjem je na koncertu, ki je bil 5. maja letos v Studiu Zvonimirja Bajsića na Hrvaški radioteleviziji, so glasbeniki izvedli deli Vatroslava Lisinskega, nadaljevali s skladbama Beethovna in Solovere ter koncert sklenili z delom Antonina Dvořáka. Pri zadnji skladbi sta se zasedbi pridružila še gosta violist Marko Genero in violončelist Branimir Pustički.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Predstavili bomo Pihalni kvintet in baletno pantomimo Maska rdeče smrti vodilnega slovenskega skladatelja prve polovice 20. stoletja Slavka Osterca.

V Povabilu na koncert poslušajte Pihalni kvintet Slavka Osterca, ki ga bo izvedel Pihalni kvintet RTV Ljubljana, in Osterčevo baletno pantomimo Maska rdeče smrti, ki jo boste poslušali v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod taktirko Mihaela Gunzka.

Prvi koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor je odprl Festival Maribor, solist je bil pianist Aleksander Gadžijev, ki je v dvorani Union izvedel tudi solistični recital.

Ob odprtju Festivala Maribor so v Veliki dvorani SNG Maribor izvedi prvi koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Koncert bo vodila dirigentka Gianna Fratta, ki je uspešno delovala tudi kot pianistka. Po osvojitvi številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih je igrala kot solistka in članica ansambla Umberta Giordana. Nastopila je na številnih pomembnih koncertnih prizoriščih na svetu, je profesorica kompozicije na Glasbenem konservatoriju Umberta Giordana v Foggii, gostujoča predavateljica Univerze Sungshin v Seulu ter vodja mojstrskih tečajev dirigiranja na številnih univerzah po svetu. Solist koncerta je izjemni slovenski pianist Aleksander Gadžijev iz Gorice. Leta 2021 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Sydneyju ter drugo na mednarodnem Chopinovem tekmovanju, poleg tega pa še posebno nagrado Krystiana Zimermana za izvedbo Chopinove sonate. V letih 2019–2021 je bil BBC-jev umetnik nove generacije, s čimer je dobil priložnost nastopiti na uglednih britanskih festivalih in koncertnih dvoranah, tudi v dvorani Wigmore. Gadžijev s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor izvaja Koncert za Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, poljskega klavirskega virtuoza in skladatelja Fryderyka Chopina. Orkester bo v uvodu koncerta zaigral učinkoviti Rapsodični ples Uroša Kreka, drugi del koncerta pa je v znamenju Simfonije št. 5 v e-molu, op. 64, Petra Iljiča Čajkovskega. Solistični klavirski recital Gadžijeva pa obsega nekatere najlepše in tehtne skladbe Fryderyka Chopina in Roberta Schumanna.

Abraham Mendelssohn je v Berlinu okoli leta 1820 uveljavil posebna nedeljska glasbena srečanja. Na njih sta blestela njegova nadarjena otroka Fanny in Felix. Otroka sta ostala tesno povezana vse življenje, čeprav je bila zaradi prevladujoče patriarhalne družbe svetovna kariera namenjena samo enemu od njiju.

Tokrat lahko slišimo dela Genialnih sorojencev – tako sta koncertu v berlinski Filharmoniji marca letos dala naslov Komorni zbor RIAS in Komorna akademija Potsdam pod vodstvom Justina Doyla.

Malteški avtor in vizualni umetnik se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva.

Prevajalka Petra Meterc,
igralec Filip Mramor,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič.
Režija: Saška Rakef.

Posneto avgusta 2024.

Posvetili se bomo ustvarjanju pianista Lesa McCanna. Za vedno se je poslovil 29. decembra lani, star 88 let. Les McCann je bil eden najbolj priljudnih džezistov, z igranjem klavirja in prepevanjem mu je vedno uspelo spraviti občinstvo v dobro voljo ali k plesu. Tako so ga bolj resnobni džezisti proglasili za populista. Pa vendar so bila njegova besedila pogosto politično angažirana in družbeno prodorna.