V vse bolj nacistično obarvanem režimu, ki je začel vladati v Nemčiji, umetniki, še posebno tisti, ki so bili judovskega rodu, niso več mogli svobodno ustvarjati. Tako kot številni drugi ustvarjalci se je tudi Kurt Weill oklepal upanja, da se bodo razmere izboljšale. Šele ko sta z ženo, pevko in igralko Lotte Lenya leta 1933 uradno pristala na črni listi nacistične stranke in jima je grozila aretacija, sta se odločila, da začasno pobegneta v Pariz. Kratko obdobje delovanja v francoski prestolnici za Weilla ni bilo najuspešnejše, poleg tega je razpadel tudi njegov zakon. V upanju, da bo selitev pomagala njegovi karieri, se je dve leti pozneje, 10. septembra 1935, skupaj z Lotte Lenya odpravil čez lužo v obljubljeno deželo. Svojo odločitev je utemeljil takole: "Za vsako obdobje in prostor obstaja kraj, v katerem so napisane fantazije. V Mozartovem obdobju je bila to Turčija, za Shakespearja Italija. Za nas v Nemčiji je bila to vedno Amerika."