Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Preden se po osmi uri posvetimo skladatelju Arnoldu Schönbergu, rojenemu pred 150 leti na današnji dan, poslušjamo glasbo, ki je zaznamovala njegov Dunaj na prehodu 19. v 20. stoletje: dela Fritza Kreislerja, Alexandra Zemlinskega in Gustava Mahlerja.

Vsestranski umetnik Vinko Möderndorfer je leta 2010 izdal pesniško zbirko z naslovom Tavanja. V njej se je preizkusil v pesniški obliki, ki se približuje sonetu, tematsko pa se pesmi navezujejo na ljubezen, minevanje in smrt. Pesem z naslovom Pesnik in vodnjak interpretira pesnik sam.

Zadnji del današnjega jutra bo zaznamoval Arnold Schönberg, skladatelj, pedagog in glasbeni revolucionar, ki se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti. Poslušali bomo izbor njegovih del iz različnih obdobij, orisali njegov pomen in omenili skladateljeve mnoge prispevke h glasbi 20. stoletja.

Strauss je svoj ustvarjalni vrh v inštrumentalni glasbi doživel v zadnjem desetletju 19. stoletja in prvih dveh desetletjih naslednjega stoletja, ko so nastale njegove največje simfonične pesnitve in opere Saloma, Elektra, Kavalir z rožo, Ariadna na Naksosu in Žena brez sence. Po koncu prve svetovne vojne je Strauss odšel na Dunaj, kjer je prevzel mesto dirigenta Dunajske državne opere. Kljub nekaterim pomislekom dunajskega glasbenega občinstva, da bi skladatelj utegnil s svojimi operami pretiravati, je Strauss nekoliko zastarelo dunajsko operno ponudbo popolnoma prerodil.

Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta.

Marij Kogoj je delo V kraljestvu palčkov napisal k pravljični igri Josipa Ribičiča. Uglasbil je vse med proznim govorom navedene pesmi, nekatere je skrajšal in priredil, druge pa razširil s ponovitvami in jih vsebinsko zaokrožil. Dogajanje je razpeto med človeško naravo deklice, ki želi na svobodo in k materi, ter pravljičnim in igrivim svetom palčkov, ki bi radi deklico obdržali za kraljično. Delo je leta 2005 prvič posnel na nosilec zvoka tržaški dirigent Stojan Kuret z Vokalno skupino Čarnice, flavtistko Mileno Lipovšek in pianistko Matejo Urbanč.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pobliže se bomo spoznali z glasbenim svetom skladateljice in profesorice Urške Pompe. Slišali bomo šest njenih skladb, v poslušanje nas bodo pospremile skladateljičine besede.

Ocenjujemo novi film Yorgosa Lanthimosa Dejanja usmiljenja - v njem znova igra Emma Stone, ki so jo za njeno vlogo v prejšnjem Lanthimosovem filmu Nesrečna bitja nagradili z oskarjem, za novi film (narejen je v obliki triptiha) pa je igralec Jesse Plemons prejel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu. Poglabljamo se tudi v novi film Tima Burtona, s katerim so odprli letošnji Beneški filmski festival. Beetlejuice Beetlejuice je nadaljevanje Burtonove komične grozljivke iz leta 1988, v kateri vlogo divjega poltergeista znova igra Michael Keaton. Pogovarjamo se z Emo Kugler o njenem novem filmu Nekoč v Posočju, v katerem raziskuje staroverstvo v Posočju. Pod drobnogled pa jemljemo tudi retrospektivo del Matjaža Klopčiča v Slovenski kinoteki.

Adaptacija istoimenske gledališke igre iz leta 1966 še danes velja za zgleden primer antiromantičnega filma. Prikazuje zapletenost zakona para srednjih let, Marthe in Georgea. Nekega poznega večera po zabavi na fakulteti v goste naključno sprejmeta mlajši par, Nicka in Honey, in ga potegneta v svoj zagrenjeni in razočarani odnos. Film je prejel kar 13 nominacij za nagrado oskar, pa tudi za izvirno glasbo, ki jo je napisal Alex North.

Marktl prihaja iz avstrijskega Celovca in je eden najpomembnejši avstrijskih bobnarjev, izredno uspešen je tudi zunaj meja svoje domovine. Na plošči, ki je danes pred nami, so izključno njegove skladbe. K sodelovanju je povabil dva zanimiva avstrijska glasbenika, očeta in sina. Kontrabasista Stefana Bartusa in 21-letnega pianista Alana Bartusa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Murski Soboti bodo v okviru festivala Oko besede podelili večernico, slovensko literarno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Prejela jo bo Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. V Kranju pa jutri pričakujejo premiero predstave Kot vsa svobodna dekleta, ki jo je za oder Prešernovega gledališča Kranj režirala Mojca Madon. V GT 22 v Mariboru se danes začenja jubilejna sezona Intimnega odra, v gledališču Glej pa bo danes premiera avtorske predstave Mama kolektiva Reaktor. Vabljeni k poslušanju!

Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti. Znanstveni sodelavec Inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU dr. Jure Tičar s sodelavci raziskuje številne slovenske jame, v zadnjem času predvsem Snežno jamo na Raduhi. Poleg sledi preteklosti se v njej čuti tudi močan vpliv sedanjosti. Ekstremni poletni nalivi namreč puščajo sledi tudi pod zemljo in topel dež denimo vse hitreje raztaplja tudi podzemni led, prav tako se jamah čuti vseprisotno onesnaženje. 3000 naših jam ali 20 odstotkov je že onesnaženih.

Dva izjemna godalna kvarteta našega časa, Belcea in Ebène, sta moči združila na koncertu, ki je potekal 23. maja v Nacionalnem glasbenem avditoriju v Madridu. Združena osemčlanska zasedba je izvedla Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna in Oktet v C-duru, op. 7 Georgeja Enescuja.

O letošnjem beneškem bienalu smo v oddaji Likovni odmevi že razmišljali – nekaj svojih pomislekov je tedaj predstavil Marko Jenko iz Muzeja Lah. Med drugim je izpostavil, da kurator Adriano Pedrosa pod naslovom Tujci povsod ponuja precej predvidljiv izbor tem in poudarkov – v ospredju je predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Tokrat svoje misli o letošnji izdaji ene najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti deli neodvisni kustos Tevž Logar, izpostavljamo pa tudi nekaj nacionalnih paviljonov, ki se kot vsako leto v večji ali manjši meri odzivajo na izhodiščno temo, kot jo zastavi in na osrednji razstavi razvije kurator.


Foto: Dejan Habicht

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, v studiu 01
Radia Slovenija – programa Ars in ZKP RTV Slovenija.
.

Simfonični orkester SNG Maribor je nastopil pod taktirko Simona Krečiča, solista sta bila obetavna pianista Nejc in Adam Kamplet, komorni koncert je izvedel trio: Žiga Faganel, Alja Mandič Faganel in Nejc Lavrenčič.

V Petkovem koncertnem večeru bomo predstavili posnetke s 16. Festivala Maribor 2023. Otvoritveni koncert je bil hkrati prvi koncert cikla Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Festival Maribor je pripravil Narodni dom Maribor v koprodukciji z Opero in baletom Slovenskega narodnega gledališča Maribor ob podpori Mestne občine Maribor. Prvi koncert simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni je vodil dirigent Simon Krečič, umetniški direktor mariborske Opere. Ob precizni pripravi je z orkestrom najprej dinamično izvedel priljubljeno orkestrsko suito Arležanka št. 2 francoskega skladatelja 19. stoletja Georgesa Bizeta. Koncert za dva klavirja in orkester zelo obetavna pianista iz Maribora: brata Nejc in Adam Kamplet, prejemnika vrste nagrad na klavirskih tekmovanjih po Evropi. Pianist Nejc Kamplet je študiral na univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu in na univerzi za glasbo, gledališče in medije v Hannovru, na številnih klavirskih tekmovanjih po Evropi pa je osvojil že vrsto nagrad. Mlajši Adam Kamplet študira klavir na univerzi za glasbo v Gradcu, tudi on je uspešen na državnih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Orkester bomo poslušali še v izvedbi sedmih orkestrskih pesnitev Gazele Lucijana Marije Škerjanca. Komorni koncert v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor je izvedel trio: violinist Žiga Faganel, violončelistka Alja Mandič Faganel in pianist Nejc Lavrenčič. Poslušali jih bomo v izvajanju Suite v starem slogu, op. 80, Alfreda Schnittkeja, miniature za klavir Za Alino Arva Pärta in Klavirskega tria, op. 24, Mieczyslawa Weinberga.

Dobrodošli v znamenju sibil, Apolonovih duhovnic. Prerokovalski dar naj bi jim omogočal razvozlati in razložiti božji orakelj.
Prerokbe osmih izmed njih, uglasbene v partiturah Orlanda di Lassa, lahko slišimo na posnetku solističnega kvarteta iz Komornega zbora RIAS.
Koncert je potekal leta 2022 v muzeju Scharf-Gerstenberg, iz čigar zbirke izvirajo tudi Lassove partiture.

Aleksander Peršolja, slovenski pesnik s Primorske, se je rodil v Neblem v Brdih, zdaj pa živi v Križu pri Sežani. Kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah. Nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato je bil organizator kulture na Krasu in umetniški vodja Kosovelovega doma v Sežani. Aleksander Peršolja je objavil enajst pesniških zbirk, zadnja, Poklekni in moli bogovom je izšla leta 2019. Njegove pesmi so bile prevedene v albanščino, angleščino, češčino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, srbščino in španščino. Je tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Izbrali smo pesmi iz zbirke Bilke v krogu, ki je leta 2014 izšla pri KUD Apokalipsa.

Režiserka: Ana Krauthaker;
interpret: Gregor Zorc;
glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednici oddaje: Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin;
posneto leta 2014.

Nocojšnjo oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših jazzovskih saksofonistov Davidu Sanbornu. Bil je komercialno eden najbolj uspešnih jazzovskih instrumentalistov. Scott Yanow ga je razglasil za najbolj vplivnega saksofonista za popularno glasbo, crossover ter ritem in bluz. Večinoma ga uvrščamo med t. i. smooth jazz – radiu prijazen jazz.