Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lucija Stupica je od prvenca Čelo na soncu leta 2001 izdala vrsto pesniških zbirk, zadnjo letos: Magnolija. Njena zgodba.
Vesna Jevnikar interpretira eno njenih zgodnejših pesmi: Ozka pot.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo jutri/danes, 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.

12. septembra letos je minilo 130 let od rojstva Antona Jobsta – skladatelja, organista in zborovodje, avtorja mnogih, v vseh pogledih izoblikovanih skladb z duhovno vsebino. S svojim ustvarjanjem in delovanjem je brez dvoma prispeval velik delež k razvoju slovenske kulture. Najbolj seveda v Žireh, kjer je preživel večji del življenja in kjer je deloval skoraj na vseh področjih tamkajšnjega glasbenega življenja.

Na 25.nedeljo med letom, na nedeljo blaženega Antona Martina Slomška, iz cerkve svetega Mihaela v Grosupljem neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Martin Golob, pri maši sodeluje otroški pevski zbor pod vodstvom Mojce Zaviršek.

Simfonični orkester BBC je 29. julija nastopil na Festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu pod taktirko Paava Järvija. Program se je začel s skladbo Aditus estonskega skladatelja Erkki-Svena Tüürja, ki iz orkestra z veseljem črpa neobičajne barve, hkrati pa je njegov občutek za podrobnosti ena izmed opredeljujočih značilnosti njegove glasbe. Južnokorejski pianist Junčan Lim je potem kot solist nastopil v Beethovnovem Petem klavirskem koncertu, ki je izmenoma sijajen in čustven, zato se je zdel primerna izbira za debi tega izjemnega pesnika klaviatur. Na koncu se je orkester poklonil še letošnji 200. obletnici rojstva Antona Brucknerja z izvedbo njegove 1. Simfonije. V njej so že znaki, značilni za skladateljeve poznejše simfonije, z občutkom veličastnosti obsega, ki je povsod očiten.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Z Goranom Tríbusonom, avtorjem več kot štiridesetih knjig in več televizijskih in filmskih scenarijev, se selimo v zgodnja šestdeseta leta na Hrvaškem. Pisatelj se je rodil leta 1948, v odlomku iz romana Tujska legija pa je ravno končal sedmi razred.

Prevajalec Štefan Kutoš,
igralec Boris Kos,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka: Matjaž Miklič.
Režiserka: Ana Krauthaker.

Posneto februarja 2008.

V odlomkih izpod peres Pacinija, Puccinija, Bellinija, Donizettija, Johanna Straussa in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Simfonični orkester Bavarskega radia pod vodstvom Daniela Hardinga je 17. maja letos nastopil v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence. Spored je uvedla Beethovnova uvertura Coriolan, sledili sta Sibeliusovi deli – Simfonija št. 4 v a-molu, op. 63 in simfonična pesnitev Okeanide, koncert pa je sklenila Simfonija št. 4 v B-duru Ludwiga van Beethovna.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave so komentirali tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

Ton Koopman je eden vodilnih umetnikov, ki se posvečajo avtentičnim izvajalskim praksam, predvsem ga zanimajo dela baročnih in še starejših mojstrov, ali kot sam pravi, glasba, nastala do Mozartove smrti leta 1791. Je tudi dirigent, čembalist in muzikolog. Leta 1979 je ustanovil Amsterdamski baročni orkester in 13 let pozneje še Amsterdamski baročni zbor. Oba sestava sta danes v samem vrhu med ansambli stare glasbe.

Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več knjig – poleg številnih pesniških zbirk, so tu še zbirke esejev, pa tudi nekaj književnih pesniških prevodov, predvsem iz angleščine. Danes Zupan velja za osrednjega pesnika svoje generacije, ki redno objavlja svoja dela. Objavljamo odlomka iz njegovega Dnevnika iz leta 1993. V njih avtor na poetičen način ubeseduje doživljanje spominov in dogodkov, pa tudi komentira družbeno-kulturno dogajanje v tistem času ter razmišlja o svoji poeziji in poeziji drugih.

Interpret Željko Hrs,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

4. julija je svoj 80. jubilej praznoval dirigent Uroš Ljovic, ki je po študiju drigiranja in kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.
Uroš Lajovic je dirigentsko kariero začel kot asistent dirigent, potem pa kot stalni dirigent Slovenske filharmonije, ki jo je vodil 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na Akademiji za glasbo v Zagrebu. V letu 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum, ki je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001.
Uroš Lajovic je od leta 1989 poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je bil leta 1991 izbran za rednega profesorja. To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, med njegovimi študenti pa so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Angis Poga, Orosco Estrada ...
Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 70 orkestrom in imel več kot 1300 nastopov v Sloveniji in po vsej Evropi, v Rusiji, Združenih državah, Koreji, Tajvanu in Kolumbiji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ republike Avstrije za umetnost in znanost.
V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi prepreke, ki so mu stale na poti.
Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih oddobjih nastali pod njegovo taktirko:

Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994)
Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, Uroš Lajovic

Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001)
Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, Uroš Lajovic

Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996)
Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, Uroš Lajovic

Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985)
Izvajalci: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Tomaž Faganel

Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982)
Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic

Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988)
Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, Uroš Lajovic

Dramatik Sean O'Casey, ki je živel v letih od 1880 do 1964, velja za enega najpomembnejših irskih literarnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.
Izhajal je iz skromnih razmer, sodeloval je v gibanju za nacionalno osvoboditev Irske. Že zgodaj je pisal igre za Abbey Theatre v Dublinu.
V tridesetih letih 20. stoletja je odšel v London. Zgodnje drame so realistične in družbenokritične, pozneje je pisal fantazijske, simbolistične pikaze irskega življenja.
Za oddajo smo izbrali odlomka iz igre Junona in pav v prevodu Cirila Kosmača ter odlomek iz enodejanke Pravljica za lahko noč, ki jo je prevedla Alja Predan.

Avtorica Staša Grahek,
prevajalca Ciril Kosmač, Alja Predan,
bralca Maja Moll, Bernard Stramič,
interpreti Stannia Bonisegna, Brane Grubar, Pavle Ravnohrib,
glasbena oprema Sara Železnik,
tonski mojster Mirko Marinšek,
režiser Igor Likar.
Produkcija 2010.

Tokratni preplet glasbe in likovne umetnosti bo v znamenju tandemov Libeskind in Schönberg ter Klee in Bach. V arhitekturi Daniela Libeskinda se zrcali tudi zgodba Schönbergove opere Mojzes in Aron. Glasbeno nadarjeni umetnik Paul Klee pa je svoj konservativni okus za glasbo in občudovanje dveh glasbenih velikanov – Bacha in Mozarta – prelil v svoje likovno delo "V Bachovem slogu".

Ožji izbor za nagrado lastovka 2024
Tomaž Kalin, diplomirani ekonomist, živi na Dolenjskem, v manjši vasici, blizu Šentjerneja. Po dvajsetih letih dela v bančništvu se je zaposlil v bližnjem podjetju, da bi, kot je zapisal, s svojimi lastnimi rokami izdeloval okna in vrata. K temu dodaja, da se pisnega ustvarjanja loteva impulzivno, dela izpod njegovih rok prihajajo hitro in sunkovito, praviloma ponoči. Vzorcu pisanja sledi tudi tematika, ki se enakovredno giblje med poskočnostjo in vedrostjo na eni ter nihilizmom in opisi minljivosti na drugi strani. Navdih črpa iz vsakdanjega življenja. Predvsem ga zanimata razmerje med posameznikom in potrošništvom ter učinek, ki ga ima materializem na prihodnost in blaginjo družbe kot celote. Kratka zgodba z vojno tematiko Jutro v Alepu, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka, skuša prikazati, kako se trenutek izgubi v večnosti.

Interpretka Gaja Filač,
režiserka Špela Kravogel,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.