Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo glasbo skladateljev, ki so živeli ali delovali na Dunaju. V tem mestu so se stikale poti najpomembnejših evropskih skladateljev, mnogi pa so se v tej glasbeni prestolnici srednje Evrope tudi rodili.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo glasbo skladateljev, ki so živeli ali delovali na Dunaju. V tem mestu so se stikale poti najpomembnejših evropskih skladateljev, mnogi pa so se v tej glasbeni prestolnici srednje Evrope tudi rodili.

5. oktobra Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let. Ob tej priložnosti Lirične utrinke od ponedeljka do nedelje posvečamo slovenskim pisateljem, ki ustvarjajo v Avstriji. Ena izmed njih je Jožica Čertov. Leta 1985 je objavila pesniško zbirko Pesmi iz listja. Iz nje smo izbrali njeno pesem hoditi, istega leta objavljeno v antologiji koroškega pesniškega branja z naslovom V lunini senci (uredila sta jo Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner).

Interpretka Lena Hribar.

Poslušamo glasbo skladateljev, ki so živeli ali delovali na Dunaju. V tem mestu so se stikale poti najpomembnejših evropskih skladateljev, mnogi pa so se v tej glasbeni prestolnici srednje Evrope tudi rodili.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki simfoniji ni bil nenaklonjen le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav že davno tega ne več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, simfonija še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje pa občudovanje, in venomer se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.

»Pesem je miroljubni upor,« meni Petra Koršič, uveljavljena pesnica, esejistka, kritičarka, urednica, lektorica, moderatorka ter avtorica pesniških in prevajalskih srečanj. Svoj leposlovni prvenec, knjigo poezije Furlanka je dvignila krilo je izdala leta 2017, ko že nekaj let ni bila neznan pesniški glas. Leta 2013 je bila namreč finalistka Pesniškega turnirja, svojo poezijo je pred izidom prvenca objavljala revjialno in jo predstavljala tudi na literarnih večerih in festivalih. Sedem let po izidu prvenca njen pesniški opus obsega štiri samostojne knjige: ob Furlanki so to še Bog z mano, Ciprese in Zlato jajce. Je tudi soavtorica knjige Štirje kvarti, v kateri je objavila kvart z naslovom Moja zrnka. Delo podpisujejo še Matej Gruden Keko, Borja Bolčina in Alja Furlan.
S Petro Koršič tokrat razmišljamo o poeziji – predvsem o njeni. Pa o pisanju, branju in izdajanju poezije. In še o čem.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 in med letoma 1995/1996 in 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča boste poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67, Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191, Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester op. 75 Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 3. oktobra, ob 17.05.

Kafkova kratka zgodba iz zbirke Fragmenti iz zvezkov in lističev kaže aktualno socialno sliko oholosti in brezvestnosti bogatih, ki brez kančka sočutja lahko zavrnejo človeka na robu eksistence in se okoristijo z njegovo bedo. Njegovo življenje bi lahko rešil bogati premogar samo z vedrom premoga, ki bi mu ga v ledeni noči dal na up.

Režiserka: Ana Krauthaker
Prevajalec: Štefan Vevar
Prirejevalka in dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša

Stranka – Branko Jordan
Premogar – Uroš Fürst
Premogarjeva žena – Nina Valič

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.

Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Keramika lahko tudi razkrije, kaj vse so starodavni lončarji primešali glini, da so dobili želene lastnosti za prav določeno rabo. S poustvarjanjem načina, kako so v pozni bakreni in zgodnji železni dobi pripravljali glino in kako so pekli lončevino, arheologinja doc. dr. Manca Vinazza z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s kolegi in študenti odkriva nove podrobnosti o starih tehnikah, starih tehnologijah in materialni kulturi naših oddaljenih prednikov. Zanimivemu vpogledu v preteklost, ki se tako odpira, se bomo posvetili v tokratnih Glasovih svetov.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Galeriji Krka v Novem mestu so sinoči odprli razstavo slik Jadrana Lenarčiča Vrtovi naslade. Z domišljijske perspektive ustvarjene slike s spomini na mladost se radostno poigravajo z barvami in simboli, je o delih zapisala Tatjana Pregl Kobe.
V Ljubljani pa bo Cukrarna v prihodnjih treh dnevih spet gostila festival Indigo, na katerem povezujejo sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo. Tridnevni festival, ki povezuje sodobno umetnost in sodobne glasbene izraze, pa oblikovanje ter filozofijo, bo letos potekal pod naslovom Paralelni svetovi – paralelni čas.

V 92. letu starosti se je nedavno poslovil skladatelj Igor Štuhec. V njegovem opusu najdemo tudi samospevna dela in komorna inštrumentalno-vokalna dela. Kot je za program Ars nekoč povedal sam, se je z njimi skušal približati pesniški sporočilni vsebini in jo z ekspresivnimi tonskimi materiali posredovati javnosti.

Pozornost tokrat najprej namenjamo uvodnemu koncertu letošnje sezone filharmoničnega abonmaja Same mogočne skladbe. Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral novi glavni dirigent zasedbe, mladi Gruzijec Kahi Solomnišvili, kot solist se je v Šostakovičevem 2. klavirskem koncertu predstavil Urban Stanič, spored pa je dopolnila še glasba Zvonimirja Cigliča in Igorja Stravinskega. Nadaljujemo z uvodom v Srebrni abonma – letošnjo sezono so v soboto otvorili Emily Pogorelc in člani Godalnega kvarteta Simfonikov Bavarskega radi, v katerem igra slovenski violončelist Jaka Stadler, nato pa predstavljamo še novo sezono Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije.

Za sedeminpetdeseto oddajo iz cikla 'Modrost hitrih sprememb' je avtor glavnino zapisa posvetil programu Ars. Naslovil ga je Prijazen do umetnosti.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Priznana igralka in dolgoletna članica ljubljanske Drame, ki je nastopala tudi v celovečernih filmih, je velik pečat pustila tudi v glasbenem svetu, saj se je z veliko strastjo predajala šansonu. V oddaji bodo tako zazvenele pesmi na besedila Toneta Pavčka, ki jih je uglasbil Silvester Stingl, pod aranžmaje pa se je podpisal Jože Privšek. (pon)

Pred začetkom letošnjega festivala Musikprotokoll poslušamo izbor glasbe z lanskega graškega festivala sodobne glasbe. S koncerta ansambla Klangforum Wien bomo spoznavali štiri nova dela, ki so doživela krstne izvedbe: Klavirski koncert Kristine Tjøgersen, Nocturnal Migrants Madli Marje Gildemann, …if left to soar on winds wings… Karen Power in Exercises in Estrangement II 'L’animal que donc je suis' Sandeepa Bhagwatia.

Obrobne poti sodobne skladbe …zvočni eksperiment … improvizirana glasba in glasni novi jazz.

Marceline Loridan-Ivens, rojena Rozenberg, se je rodila leta 1928, umrla je leta 2018. Bila je francoska pisateljica in filmska režiserka, najbolj poznana po spominskem pisanju Ampak nisi se vrnil, ki opisuje čas, ko je kot 15-letno dekle preživela taborišče Auschwitz-Birkenau. Poročena je bila z nizozemskim režiserjem Jorisom Ivensom.
V svojem zadnjem delu Ljubezen potem, napisanem v sodelovanju z Judith Perrignon, znova govori o neustavljivi želji po življenju, po ljubezni. Odlomek iz knjige, ki je izšla leta 2018, je prevedla Tadeja Šergán.

Igralka Darja Reichman,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2024.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.