Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose, Michaela in Josepha Haydna, Mozarta, Smetane, Stamitza, Mendelssohna, Schumanna in Paganinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in prevajalka Iva Jevtić (1976) je leta 2005 izdala pesniški prvenec z naslovom Težnost, osemnajst let pozneje, leta 2023, pa tematsko nadaljevanje prvenca, pesniško zbirko Milost. Za to zbirko je pesnica prejela Veronikino nagrado (2023), v njem pa na liričen način ubeseduje praznino, prazne prostore, kjer deluje milost. To izrazi tudi v svoji zelo kratki pesmi Kaj smo našli, ki jo interpretira dramska igralka Darja Reichman.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas k poslušanju oddaje, ki jo je v novogoriškem studiu pripravila Metka Sulič. Posvetila jo je Mešanemu mladinskemu zboru Emil Komel iz Gorice in njegovemu koncertu v Ljubljani v ciklu Plečnik in a cappella.

Marija Vogelnik je bila arhitektka, slikarka, likovna in plesna pedagoginja, tudi teoretičarka in kritičarka. S svojim nenavadnim likovnim svetom se je vtisnila v spomin številnim generacijam mladih bralcev. Ilustratorsko pot je začela že leta 1939, prvim letom po 2. svetovni vojni pa je dala neizbrisen pečat z izrazitim odmikom od takrat prevladujočega idealiziranja in romantike. Znana je bila tudi kot plesalka in pozneje plesna teoretičarka in kritičarka. Marija Vogelnik se je rodila 15. oktobra 1914 in umrla leta 2008.
Leta 2004 se je z umetnico pogovarjala Vida Curk.

Baluči so ljudstvo, ki večinoma naseljuje Balučistan, zgodovinsko regijo na iranski planoti, ki danes zajema večinoma gorat in pust svet na jugozahodu Pakistana, pa tudi del Irana in Afganistana. O izvoru ljudstva, pa tudi o času njihovega prihoda je več različnih mnenj, tudi o njihovem imenu obstaja več teorij, vsekakor pa imajo zanimivo kulturo, katere del spoznavamo skozi instrumentalno glasbo in značilna glasbila: tokrat bomo v glavni vlogi slišali predvsem dvojno piščal doneli, poleg tega pa še gosli sorud, brenkalo bandžu in boben dholak.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je pred tednom dni podelilo Jermanovo nagrado za leto 2024 Branku Madžareviču za prevod Esejev francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna. »Z integralnim prevodom Esejev smo v slovenščini dobili eno tistih mojstrovin, v katerih se srečata vrhunski avtor in izjemen prevajalec … Prevod Esejev je jezikovna mojstrovina, v kateri avtorjeva razmišljanja beremo v živem, sugestivnem jeziku s pridihom patine, ki jo ustvarjata bogato besedišče in skrbno izpeljane misli. Branje daje vtis lahkotnosti, kar je plod skrbnega in spretnega piljenja stavkov in le primerjava z izvirnikom (v stari oz. srednji francoščini) in njegovimi variantami v sodobni francoščini razkrijeta kompleksnost in mojstrstvo prevoda,« je zapisano v utemeljitvi Jermanove nagrade. Branko Madžarevič, že dolgo uveljavljeni slovenski književni prevajalec iz francoščine in pisec poglobljenih besedil o književnosti in literatih, je svoj prvi prevod romana Metulj Henrija Charrièra objavil že leta 1970. Sledil je prevod prelomnega romana Potovanje na konec noči Ferdinanda Célinea, pa čez nekaj let Gargántua in Pantagruél Françoisa Rabelaisa. Eseje Michela de Montaignea na 1300 straneh je prevajal zadnjih 25 let. Z Brankom Madžarevičem se je spomladi pogovarjala Tadeja Krečič.

Glasbena medigra.

Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel.
Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Izbor dveh posnetkov s koncerta treh mednarodno uveljavljenih glasbenikov, ki so 10. avgusta letos nastopili v Kraljičini dvorani v Edinburgu. Tam so v sklopu Mednarodnega poletnega festivala umetniške sile združili eden najopaznejših hornistov današnjega časa, solohornist Berlinskih filharmonikov Stefan Dohr, sicer tudi pretanjen komorni muzik, mednarodno visoko cenjena violinistka Carolin Widmann, ki se udejstvuje tako solistično kot komorna glasbenica, in pianist Dénes Várjon. Predvajamo Sonato za rog in klavir v F-duru, op. 17 Ludwiga van Beethovna in Trio za rog, violino in klavir v Es-duru, op. 40 Johannesa Brahmsa.

Roman Zvezda, žlica in ura je drugi del trilogije, ki jo je Vinko Möderderndorfer začel z romanom Odštevanje, sta pa oba romana pisana tako, da ju je mogoče brati kot samostojni celoti. Tako kot v Odštevanju tudi v romanu Zvezda, žlica in ura pripoved spremljamo skozi različne perspektive, osrednji med njima sta perspektivi vnukinje in babice. Dogajalni čas pripovedi je širok, saj zgodba opisuje tragično usodo treh generacij družine od prve svetovne vojne do približno osemdesetih let 20. stoletja. Okvirno zgodbo pripoveduje vnukinja, ki se po mamini smrti z majhnim sinom vrne v stanovanje, v katerem je preživela velik del svojega otroštva in mladosti. Samo za eno noč se želi vrniti v pretekli čas in ga pogledati tudi z očmi pokojnih sorodnikov. A ko vstopi v stanovanje, ji vsak njegov prostor, vsak kos preostalega pohištva prebudi svojo spominsko asociacijo in govori svojo zgodbo. Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj je le plod njene domišljije? In kako nas zaznamuje čas, ki ga nismo živeli mi, temveč naši predniki? To je le nekaj vprašanj, ki jih roman obravnava, hkrati pa jih zastavlja tudi bralcu. Predvajani bosta dve poglavji dela, eno pripoveduje babica, drugo vnukinja.

Avtor literarnega dela: Vinko Möderderndorfer;
režiser: Klemen Markovčič;
interpretirata: Darja Reichman, Gaja Filač;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Leta 2012 je izšla zbirka Kako se zaljubiš Maje Vidmar in enak naslov kot zbirki je pesnica dala tudi prvemu ciklu pesmi, v katerem ubeseduje zaljubljenost, čustvovanje, čutenje, odnose z bližnjimi in s seboj.

Interpretka: Silva Čušin,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc,
mojster zvoka: Nejc Zupančič.
Leto nastanka: 2012.
Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj.
Produkcija 2012.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.