Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Telemanna, Rameauja, Händla, Mozarta, Savina, Boccherinija, Albrechtsbergerja, Dvořáka, Haydna, Laloja, Čajkovskega in Bernsteina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert 2. koncert Dužinskega aabonmaja SF,
3. koncert Srebrnega abonmaja CD,
koncert "Vse najboljše, Lojze Lebič in Vinko Globokar" v okviru Foruma nove glasbe

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za potopitev v svet knjig je čas vedno primeren, samo pozabiti je treba vsakdanje skrbi in odmisliti motnje v okolici.

Prevajalec Kajetan Kovič,
igralec Jernej Kuntner.

Posneto marca 2003.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Turistično društvo Postojna že 23 let zapored v poletnih mesecih organizira Mednarodni glasbeni festival mladih, ki na različnih lokacijah po mestu in okolici ponuja vrsto kvalitetnih koncertnih dogodkov, na katerih ima glavno besedo ustvarjalnost mladih. Na ta način obogati poletno dogajanje tako domačinom, ki ostajajo v mestu, kot tudi turistom, ki se napotijo v priljubljeno Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na enem izmed teh dogodkov je sredi avgusta nastopil tudi Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

V Mestnem gledališču ljubljanskem je bila pred dobrim mesecem dni premiera drame Luč ugasne britanskega sodobnika Simona Stephensa (sájmona stívensa). Igra je postavljena v leto 2017, režiral jo je Sebastian Cavazza, to pa je njegov režijski prvenec, če ne štejemo njegove lanske monodrame Shakespeare, pri kateri je bil avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, pisec veznih besedil in igralec. Seveda poznamo Sebastiana Cavazzo predvsem kot dramskega, televizijskega in filmskega igralca, interpreta pred radijskim mikrofonom v radijskih igrah in zvočnih knjigah. Igralca in zdaj tudi režiserja je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Tonski mojster Jernej Boc,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

V današnji oddaji bomo z njenim avtorjem Tomažem Rauchom odpotovali čez Atlantik – v zvočni svet temperamentne Brazilije.

Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo?
Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus.
S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih.

Carl Orff: Carmina Burana (odlomki)

Zbor Slovenske filharmonije
Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana
Jerica Bukovec, dirigentka
Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir
Slovenski tolkalni projekt, tolkala
Urška Šemrov, sopran
Klemen Torkar, tenor
Martin Kozjek, bariton
Franci Krevh, povezovalec

40. Slovenski knjižni sejem se ta vikend sklepa, nanj bomo pogledali skozi prizmo nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo avtorjem in založnikom. Podelili so tudi Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ob visokem življenjskem jubileju akademika Andreja Jemca so v Slovenski matici pripravili slavnostni simpozij z naslovom Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa. Z bogatim programom te dni obeležujejo 50-letnico profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor. Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij je prenovljena razstava, ki so jo ta teden odprli v Metliki, v Loškem muzeju pa so na ogled postavili novo stalno zbirko starih knjig. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Na 35. filmskem festivalu Liffe je glavno nagrado vodomec že drugo leto zapored osvojil madžarski režiser. Tokrat je to Bálint Szimler, režiser filma Črna pika, ki je bil premierno prikazan poleti na festivalu v Locarnu. Črna pika je režiserjev celovečerni prvenec, v njem pa vzame pod drobnogled madžarski izobraževalni sistem in prek njega komentira stanje madžarske družbe. Žirija je v svoji utemeljitvi nagrade vodomec zapisala, da gre za "briljantno delo z otroškimi igralci (in celotno zasedbo), prefinjeno in suvereno režijo ter predvsem bogastvo smisla". Z režiserjem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Petra Meterc.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s klavirskega recitala kazahstanskega pianista Alima Beisembayeva, ki je 23. septembra letos v londonski dvorani Wigmore izvedel Bachov Italijanski koncert, BWV 971, Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina, prvi niz Podob za klavir Clauda Debussyja in tri izbrane stavke iz baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega v klavirskih priredbah Guida Agostija.

Alessandro D'Avenia je priljubljen italijanski pisatelj, scenarist in srednješolski učitelj klasične filologije iz Milana. V slovenščino imamo prevedenih že pet njegovih del, zadnje izmed njih je roman z naslovom Klic. Pripoveduje o slepem učitelju, ki začne svoje učence gledati z očmi srca. Omero Romero je nadomestni učitelj naravoslovja v razredu s precej problematičnimi dijaki, ki so tik pred maturo. Čeprav ne vidi, jih spozna in se jim približa na popolnoma samosvoj način. Roman, ki ga je prevedla Mateja Gomboc, presega okvir svoje zgodbe, saj ubeseduje tudi pomen in odgovornost učiteljskega poslanstva.

Prevajalka: Mateja Gomboc,
interpret: Matej Puc,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje: Ana Rozman.
Produkcija 2024.

Če mislite, da so Grki edini, ki se ponašajo z neverjetno mitologijo, se motite. Veliko bujne domišljije so premogli tudi Finci – z eno samo izjemo, zgodbe se v finski različici stvaritve sveta prepletajo ljudem nekoliko razumljiveje. Mitološke zgodbe zaradi svoje neverjetnosti, razvejenosti, vseh mogočih in nemogočih kombinacij same od sebe ponujajo odličen scenarij, ki kar kliče po obdelavi. Tudi glasbeni.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.