Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 11. jan. 2025

Ars • Sob, 11. jan.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Telemanna, Händla, Winterja, Danzija, Mozarta, Michaela Haydna, Mendelssohna, Pistona, Szymanowskega in Fauréja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, prevajalec in literrani znanstvenik Peter Svetina je pesem Molčeča srečanja najverjetneje napisal na podlagi resničnega dogodka, dveh, in ko je že videti, da želi njegova pesem koga opogumiti, sledi ... Boris Ostan pesem interpretira imenitno.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

V oddaji predstavljamo izbrane glasbene posnetke koncerta z naslovom Harmonije v sozvočju, izvedenega v soboto, 16. novembra lani, v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Na njem se je z dvema skladbama Rodolfa Kubika v uvodu predstavil Komorni zbor Akademije za glasbo pod vodstvom dirigenta Marka Vatovca, za njim pa je potem pred občinstvo stopil gostujoči zbor Artphonica iz Avstrije. Njegovo delovanje nam je v oddaji podrobneje predstavila njegova predsednica Sara Ouschan.

11:00
Poročila

Marijana Brecelj, dramska in filmska igralka, je dobitnica nagrade bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Nastopila je v filmih, kot so Čisto pravi gusar, Lahko noč, gospodična in Delo osvobaja, ter nadaljevankah, kot so Čokoladne sanje in Najini mostovi. Za vlogo matere v filmu Pod njenim oknom je leta 2003 na Festivalu slovenskega filma v Celju prejela posebno nagrado strokovne žirije in nagrado za igralko leta. »V svojih vlogah ne poskuša biti nekaj drugega, temveč samo drugačna. Z razvito igralsko veščino oziroma z igralsko modrostjo avtentičnost svoje osebne izkušnje prenese v karakterizacijo filmskega lika," so zapisali v utemeljitvi. Ko je film Pod njenim oknom prišel v kinematografe in je Marjana Brecelj dobila nagrado, je Tadeja Krečič igralko povabila v studio Radia Slovenija.

V zvočnem sprehodu se srečujemo s kulturami in glasbo z različnih krajev sveta, kjer smo se v preteklosti že mudili. Poslušamo glasbo z Balija, iz Balučistana, Kolumbije in Sierre Leone. Zelo različne zvočne podobe glasbe, pa vendar vsaka po svoje privlačna; nekatere poduhovljene, druge živahne in radožive.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Beseda in kretnja leta 2024, zbornik o življenju in pisanju Borisa Pahorja z naslovom "Jaz pa nikoli nisem sanjal", ki sta ga izdala Založništvo tržaškega tiska in Slovenska matica, nova knjigarna Šiškla in še kaj v pogovoru z Anjo Zag Golob. Ob tem tudi o mariborskem slikarju nemškega rodu s konca 19. stoletja Eduardu Lindu; pokrajinski muzej v Mariboru ga namreč javnosti predstavlja z monografijo in razstavo. V Ljubljani pa je v Društvu umetnikov DUM na ogled razstava latvijske umetnice Agate Lielpētere.

Avtorji prispevkov Aleksander Čobec, Goran Tenze, Vlado Motnikar, Brigita Mohorič in Urška Savič.
Urednica oddaje Staša Grahek,
bere Eva Longyka Marušič,
ton in montaža Vladimir Jovanović.

14:00
Poročila

Glasbena medigra.

Petra Meterc se je pogovarjala z litovsko režiserko Saule Bliuvaite; njen film Strupeno smo si lahko ogledali na Liffu, poleti pa je na 77. filmskem festivalu v Locarnu osvojil veliko nagrado, zlatega leoparda. V igranem filmu, ki je avtoričin celovečerni prvenec, spremljamo najstnici iz ekonomsko opustošenega litovskega mesta, ki upanje za pobeg iz svojega okolja vidita v avdiciji lokalne manekenske šole.

Bere Ajda Sokler, ton in montaža Robert Markoč.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta lanske sezone cikla SiBrass, ki je bil 8. decembra v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. V ad hoc sestavljenem Ansamblu trobent profesorjev in študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana so združili moči opazni slovenski glasbeniki. Kot osrednji glasbeni gost se jim je pridružil solist v ansamblu Klangforum Wien in profesor na graški Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Anders Nyqvist. Renomiranemu švedskemu trobentaču, ki je član ansambla Klangforum Wien že dve desetletji, so družbo v ansamblu delali še trobentači Franc Kosem, Jure Gradišnik, Tobija Hrastnik, Urška Rošer, Leon Pokeržnik, Kristjan Zupan, Jernej Maček, Živa Žohar in Lenart Zih. Preostanek ansambla so sestavljali še timpanistka Špela Cvikl pianistka Sae Lee, ki je igrala tudi orgle, fagotist Paolo Calligaris ter dirigent Miha Rogina. Spored je zajemal tako izvirna dela kot priredbe, glasbo vse od 17. stoletja do današnjih dni. Prvič je zazvenelo tudi novo delo Nane Forte z naslovom En Route – Na poti.

Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom.

Interpret Branko Jordan,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

22:00
Poigra

Ameriški skladatelj Michael Daugherty je po naročilu Detroitskega simfoničnega orkestra napisal simfonijo Ogenj in kri, ki jo je orkester s solistko violinistko Ido Kavafian premierno izvedel 3. maja 2003. Daugherty svoje delo, ki ga je navdihnila umetnina slikarja Diega Rivere, imenuje "lastna glasbena freska za violino in orkester".

Jona Volah velja za začetnico feministične revolucije v hebrejski poeziji. Rodila se je leta 1944 v Kirjat Onu v osrednjem Izraelu staršem, ki so se priselili iz Besarabije. Doma so delno govorili jidiš. Dejavna je bila v krogu telavivskih pesnikov, ki se je oblikoval v šestdesetih letih dvajsetega stoletja; objavljala je v literarnih revijah in leta 1966 objavila svojo prvo pesniško zbirko. Pisala je še za rock skupine; leta 1982 so njeno poezijo tudi uglasbili. Njeno delo vsebuje elemente rokenrola, jungovske psihoanalize in poulične govorice, ima hiter ritem ter močan seksualni element. Umrla je leta 1985. Prevedena je v več kot dvajset jezikov in velja za eno največjih hebrejskih pesnic. V Nokturnu lahko slišite tri njene pesmi. Prevedel jih je Klemen Jelinčič Boeta.

Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta,
režiserka Špela Kravogel,
interpretka Tina Resman Lasan ,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov