Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 24. jan. 2025

Ars • Pet, 24. jan.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Obletnicam se posvečamo v prvi uri Glasbene jutranjice.

ERNST THEODOR AMADEUS HOFFMANN: KVINTET ZA HARFO
Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL, GODALNI KVARTET TARTINI: violina - MIRAN KOLBL in ROK ZGONC, viola - ALEKSANDAR MILOŠEV, violončelo - MILOŠ MLEJNIK

GOTTFRIED VON EINEM: SONATINA, OP. 7, ŠT. 1
Klavir: JANEZ LOVŠE

NORMAN DELLO JOIO: LIRIČNE FANTAZIJE ZA VIOLO IN GODALA
Orkester SINFONIA MESTA LONDON, viola: KAREN ELAINE, dirigent: DAVID AMOS

FRIEDRICH VON FLOTOW: SALONSKI TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO
Violina: BENJAMIN BERGMANN, violončelo: GÖTZ DIPPER, klavir: ANTONELLA PAGANO

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

FRANZ ADOLF BERWALD/MICHAEL TÖPEL: KONCERTNA SKLADBA OP.2 (PRIREDBA ZA FAGOT IN KLAVIR)
Fagot: MIHAEL MITEV, klavir: NADJA RUS

HUGO ALFVÉN: EN SKÄRGARDSSÄNGEN, OP.20 (LEGENDA IZ SKERRIESA)
KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ STOCKHOLMA, dirigent: NEEME JÄRVI

Starosta slovenske poezije Ciril Zlobec se je poslovil leta 2018. Prve pesmi je objavil že med vojno, leta 1953 pa je slovensko javnost navdušil s pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj s še tremi velikani moderne domače poezije – Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Pesem z naslovom Razlogi za življenje so bo prebral pesnik sam.

Švedska se ponaša z izjemno tradicijo zborovskega petja tako profesionalnega kot tudi amaterskega. V zborih poje visok odstotek Švedov, švedski zbori so med najboljšimi na svetu.

JESPER NORDIN: INEVITABILINI - NEIZOGIBNO
Kljunasta flavta: ANNA PETRINI

SVEN DAVID SANDSTRÖM / TOBIAS BERGGREN: ETYD ŠT. 4 V E-MOLU
Bariton: ARNE LUNDMARK, KOMORNI ZBOR ERIC ERICSON, Dirigent: ERIC ERICSON

OTTO OLSSON: ROMANCA, OP.25 ZA VIOLINO IN ORGLE
Violina: JÄNIS BULAVS, Orgle: LARISA BULAVA

ŠVEDSKA LJUDSKA / LARS EDLUND / : NAJ ZAPLEŠE Z MENOJ
ŠVEDSKA LJUDSKA / HUGO ALFVÉN: NA TRAVNIKU
DEŠKI ZBOR ADOLF FREDRIKS, Dirigent: TONY MARGETA, Klavir: MAGNUS BERGMAN

TOR AULIN / JESPER JERKERT: ŠTIRI VODENE BARVICE - ANDANTE. IDYLL
PIHALNI KVINTET: Flavta - ANJA BRGLEZ OVNIK, Oboa - KATJA RIHTER, Klarinet - MIHA KOSEC, Fagot - KATARINA KROFLIČ, Rog - EDVARD BIZJAK

NILS LINDBERG: SVETLOBA IN TEMA
1. VELIKA ŽALOST
2. SVETOVNA URA
3. POLETNI PSALM
4. ULICA
5. NOČ
6. MILOSTNI DAN (TRAD. ARR.)
ŠVEDSKI RADIJSKI ZBOR, Dirigent: GUSTAF SJÖKVIST

LARS ERIK LARSSON: KONCERTINO ZA KLARINET IN ORKESTER, ŠT. 3, OP. 45
Klarinet: PIETRO CAVALIERI, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: SAMO HUBAD

ADOLF FREDRIK LINDBLAD: SUITA V ZIMSKI NOČI ZA ZBOR, SOLO IN KLAVIR
1. V ZIMSKI NOČI
2. POGLEJ POMLAD PRIHAJA
3. ZVEZDA OZNANJA POLETJE
4. LED POKRIVA JEZERA IN REKE
5. POLETNO JUTRO
6. POLETNI VEČER
7. PASTIRSKA PESEM
8. PO REKI NAVZDOL
9. IN SEDAJ LAHKO NOČ
UNIVERZITETNI ZBOR IZ STOCKHOLMA, Sopran: GUDRUN BRUNA, Mezzosopran: SVEN ANDERS BENGTSSON, Tenor: BERTIL ARN, Klavir: LARS ÄBERG, Dirigent: ESKIL HEMBERG

WILHELM STENHAMMAR: TWO SENTIMENTAL ROMANCES, OP. 28
ŠT. 1 V A-DURU: ANDANTINO
ŠT. 2 V F-MOLU: ALLEGRO PATETICO
Violina: ULF WALLIN, MALMÖ SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: PAAVO JÄRVI

10:00
Poročila

Mladi Georg Friedrich Händel je svoje prve večje uspehe doživel kot operni skladatelj v Hamburgu. Zaradi priljubljenosti komedij in pietistične čistke, ki je prizadela vse zvrsti zabave, je bila prihodnost tamkajšnje operne hiše okoli leta 1705 zelo negotova in popolnoma naravno je bilo, da si je Händel pri enaindvajsetletih zaželel oditi v Italijo.

11:00
Poročila

V Srbiji od novembra lani več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti srbski oblasti. Proteste, zapore cest in blokade fakultet je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki so prepričani, da so ubijali oblast, korupcija, pohlep in pomanjkljiv nadzor, ter zahtevajo odgovornost, zdaj tudi v manjših srbskih krajih in še siloviteje po številnih žalitvah, lažeh in napadih. V četrtkovem je voznik, obtožen poskusa umora, hudo ranil mlado študentko prava. Oblast pravega odgovora nima, srbski predsednik Aleksander Vučić, s katerim se študenti sploh nočejo pogovarjati, saj pričakujejo, da bodo svoje delo opravile pristojne ustanove, pa je predlagal referendum o samem sebi. Opozicija ga je zavrnila; zahteva prehodno vlado, to pa je zavrnil predsednik. V ponedeljek se v klopi vrnejo še srednješolci, ki so jih prav zaradi protestov poslali na predčasne počitnice.

Mačja predilnica je naslov slikanice, ki jo je napisala Svetlana Makarovič in je pri Mladinski knjigi izšla leta 1978, govori pa o črnem potepuškem mačku, ki najde hišico, v kateri ne more zaspati na trdih tleh. Zato začne presti prejo. Leta 1980 je zgodbo z glasbo dopolnil Uroš Rojko. Napisal je kantato za soliste, mladinski zbor in simfonični orkester, Istega leta je bila tudi prvič izvedena.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Predstavili bomo skladatelja, dirigenta in dolgoletnega glasbenega urednika na našem radiu in televiziji Kruna Cipcija. Dobro ga poznamo kot urednika televizijskih glasbenih oddaj iz vrste skladateljev, ki sicer niso slovenskega rodu, a so se v Sloveniji udomačili, kakor na primer Mihovil Logar in Josip Kalčič v Beogradu. Kot je povedal sam, ni nikoli pomislil, katere narodnosti je kot skladatelj; ne nazadnje je delal in pisal za vse tiste, ki imajo radi glasbo. Čeprav je bil po rodu Dalmatinec, se je po dolgih letih, ki jih je preživel na slovenskih tleh, imel za slovenskega skladatelja, saj so tudi njegova vokalna in vokalno-instrumentalna dela po večini napisana na slovenska besedila. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je začel delati na Radiu Ljubljana: leta 1958 je deloval kot zunanji sodelavec, skrbel je za notno gradivo, nekaj časa pa je delal tudi kot inspicient. Februarja 1960 pa se je redno zaposlil kot urednik v redakciji za resno glasbo. Dve leti pozneje, kmalu potem, ko so začeli predvajati prve televizijske oddaje, je pristal v novi medijski hiši, Televiziji Ljubljana. Do upokojitve marca 1992 je bil glavni urednik programa za resno in zabavno glasbo na naši RTV.

14:00
Poročila

V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na prva poglavja kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v pogonu Tržaški filmski festival in razglasili so nominirane za letošnje oskarje.

Ko je Spielberg Williamsu pokazal Schindlerjev seznam, se je skladatelju zdelo, da bi bilo pisanje partiture za tak film prezahtevno zanj. Rekel je: »Za ta film potrebuješ boljšega skladatelja od mene.« Spielberg je odgovoril: »Vem. Ampak vsi so mrtvi!«

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Družbo preobilja bi lahko simbolizirali zaboji in zasloni. Letošnja Prešernova nagrajenka Dragica Čadež jih je združila v razstavi Zasloni, s katero opozarja na neznanke sodobne družbe. V oddaji tudi o dveh premierah. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo premierno uprizorili gledališko igro Williama Shakespeara Sen kresne noči. Na odru koprskega gledališča pripravljajo krstno uprizoritev Pravljice po telefonu, ki je nastala po zbirki kratkih zgodb italijanskega pisatelja in pedagoga Giannija Rodarija. Ob uradnem programu Evropske prestolnice kulture pa bo dogajanje bogatil še program GO!2025 in prijatelji. Tudi na področju kulture se ob današnjem dnevu žalovanja na prireditvah spominjajo tragično umrlih rudarjev.

Kaj imajo varnejše žilne opornice skupnega z do okolja prijazno zaščito rastlin brez kemikalij? Presenetljiva skupna točka se skriva v uporabi plazme ali četrtega agregatnega stanja. Uporaba plazme se vse bolj uveljavlja na najrazličnejših področjih, ob tem pa se porajajo vedno nove zamisli o tem, na kakšen inovativen način bi se četrto agregatno stanje še lahko uporabilo. Zakaj je plazma tako uporabna, kako učinkuje in kje vse se danes odrivajo nove možnosti za uporabo, je v Podobah znanja predstavila izr. prof. dr. Ita Junkar z odseka za tehnologijo površin na Inštitutu Jožefa Stefana, ki med drugim v okviru strateško razvojnega partnerstva Tovarne prihodnosti koordinira področje plazemskih tehnologij.

Tokrat bomo predstavili dva pianista, in sicer Martho Argerich, priznano virtuozinjo z argentinskimi in švicarskimi koreninami, ki velja za eno največjih pianistk vseh časov, ter Dong Hyek Lima, severnokorejskega klasičnega pianista, prejemnika številnih uglednih nagrad po svetu.
Na koncertu, ki je bil 9. aprila lani izveden v Koncertni dvorani Palače katalonske glasbe v Barceloni, sta se glasbenika poklonila izjemnemu italijanskemu pianistu in dirigentu Mauriziu Polliniju.

Na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu v organizaciji dveh Slovencev se je novembra zbralo približno dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi so bili sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Le Figaroja in številnih agencij.

Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – je združila razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost ter intenzivne izobraževalne delavnice, ki se jih je udeležilo več kot dvesto po večini bolivijskih fotografov.

Dogodek v Boliviji pušča pomembno sled. Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana in energična slovenska umetnica, ki se je leta 1982 z Bleda preselila v Južno Ameriko. Programski vodja festivala pa je fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in podnebni krizi.

Vabilu se je odzval tudi južnoafriški fotograf, ki živi v Združenih državah Amerike, Brent Stirton, večkratni prejemnik prestižnih nagrad World Press Photo in sodelavec tako rekoč vseh večjih svetovnih časopisov in revij. ''Na takem festivalu srečaš kolege, ki so ti tako ali drugače blizu. Imajo podobne izkušnje, zato jih ceniš. Ko se z njimi zapleteš v pogovor, ugotoviš, da imate veliko skupnega. To je lahko zelo tolažilno."

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato so ga ostro napadali, bil je politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založba Sanje.

19:17
Poigra

Koncert z naslovom Razkošno bo zaokrožil Filharmonični festival baročne glasbe, hkrati pa je tudi četrti v okviru Vokalno-instrumentalnega cikla Slovenske filharmonije.
Gostujoči dirigent letošnjega festivala je nekdanji nemški violinist in predavatelj za zgodovinsko izvajalsko prakso na salzburškem Mozarteumu Reinhard Goebel.
Koncert je sestavil iz dveh polov: Bachove znane in neznane glasbe.
Maša v G-duru, Bachova dela 236 zelo redko zveni s koncertnih odrov,
kantatni odlomki Bleib bei uns/Ostani z nama,
Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zbudite se, nas kliče glas
in Jesus bleibet meine Freude/Jezus ostane moje veselje pa zelo pogosto. Zato tudi pravi, da »je treba vedeti kaj o obdobju, v katerem je glasba nastala, ne le preprosto pasti vanjo. Glasba nekega časa je tudi podoba tistega časa. Johann Sebastian je ustvarjal v dobi, ko so bili pomembni kralji, grofi, princese in seveda Bog. Glasba vas tako lahko tudi samo površinsko zabava, a pod površjem je bogato znanje strokovnjaka.«
Na koncertu bodo nastopili Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti, sopranistka Neža Vasle, altistka Ana Potočnik, tenorist Oleksandr Nastasičuk in baritonist Martin Kozjek.

22:00
Poročila

Dirigent Robert Hollingworth je združil moči Komornega zbora RIAS in Capelle de la Torre ter lani v berlinski stolnici uzvočil program beneškega in rimskega večzborja.

Za ogrodje je vzel četverozborsko – 16-glasno Mašo Si Deus pro nobis Orazia Benévolija, ki se poigrava z različnimi kombinacijami zborov, vendar tako tankočutno, da nikoli ne prenapolni ušes.
Pred tednom dni smo jo že slišali do polovice, nocoj se bomo posvetili njenima stavkoma Sanctus in Agnus Dei, ob teh pa bodo zvenela še dela Francesce Caccini, Alessandra Grandija, Claudia Monteverdija, Maurizia Cazzatija in Alesandra Striggia.

V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Jožeta Udoviča Darovi. Darovi so ena izmed treh Udovičevih zbirk, izšla je leta 1975. Kot je izjavil pesnik sam, je poezija zanj predvsem premagovanje tujosti v svetu in sebi. Pesnik pogosto čuti, da je svet kakor zaprt vase, da se mu izmika, da ga goljufa s svojim videzom. Zato mora z besedo seči v njegovo neznano globino, v skrite plasti, in se vrniti od tam z novim glasom in novim smislom.

Interpretacija Saša Tabaković,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Klemen Markovčič.
Posneto 2012.
Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).

Poslušamo glasbo Quincyja Jonesa, ki se je za vedno poslovil 3. novembra 2024.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov