Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Kvintet št. 1 v d-molu Luigija Boccherinija, Koncert za violino in orkester št. 24 Giovannija Battiste Viottija ter Menuet iz Godalnega kvarteta v E-duru Luigija Boccherinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo prvi stavek iz skladateljevega Klavirskega kvinteta v f-molu ter peti stavek njegove simfonične pesnitve Psiha.

Slovenski pesnik in pisatelj Kajetan Kovič je bil mojster verza in sloga ter priljubljen mladinski pisatelj. S svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom je pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Kot pesnik se je prvič predstavil v zbirki Pesmi štirih, ki jo je napisal skupaj s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Prisluhnimo njegovi ljubezenski pesmi z naslovom Prebujenje. Interpretira Pavle Ravnohrib.

Poslušamo Godalni kvartet v G-duru, op. 32, št. 2 Leopolda Antonina Koželuha, Brahmsov Koncert za klarinet in godala v h-molu, op. 115, Balado v g-molu, op. 24 Edvarda Griega ter Preludij št. 15 v Des-duru, op. 28 poimenovan »Dežna kaplja« Frédérica Chopina.

»Upam v tvojo besedo« je verz iz Psalma 119, ki ga je za geslo nedelje Božje besede izbral papež Frančišek. S svojo pastoralno pobudo želi, da bi ljudje spoznali, kako pomembno se je v vsakdanjem življenju obračati na Boga in poslušati njegovo besedo.
Bog pa lahko nagovarja tudi z glasbo – navdihnil je glasbene ustvarjalce različnih slogovnih obdobij in nastale so skladbe, ki vsaka na svoj način pripovedujejo o božji besedi, veličini in bližini.

Na 3. nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Jakoba v Limbušu pri Mariboru. Mašuje župnik Andrej Firbas. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor župnije Limbuš pod vodstvom Marka Škofiča. Na orgle igra prof. Simona Žižek.

31. maja lani je bil v Avditoriju Artura Toscaninija v Torinu koncert Nacionalnega simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije (RAI) in violinista Franka Petra Zimmermanna. Koncert je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa sta bila Concerto gregoriano Ottorina Respighija in Simfonija št. 1 'Titan' Gustava Mahlerja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Gerald Malcolm Durrell je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj in pisatelj. Gerryja, kot se je imenoval, so za vse življenje zaznamovala štiri leta, ki jih je kot otrok preživel na Krfu; ta je bil zanj kot raj. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, in strastno zanimanje zanje je ohranil do konca življenja. Leta življenja na Krfu je Gerald popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali iz leta 1956, Ptiči, zveri in sorodniki (izšla je 1969) ter Vrt bogov (iz leta 1978). V zadnji od štirih Durrellu posvečenih januarskih humoresk boste slišali nekaj odlomkov iz knjige Vrt bogov.

Prevod Marjeta Gostinčar Cerar,
intepretacija Primož Pirnat,
glasbena oprema Nina Kodrič,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Redakcija Staša Grahek.
Posneto leta 2020.

prepevajo odlomke iz del Donizettija, Bellinija, Delibesa, Davida in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Lani je minilo 10 let od smrti velikega dirigenta Lorina Maazela. Maazel je bil v letih od 1993 do 2002 med drugim tudi šef dirigent Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in ob lanski okrogli obletnici smrti je Bavarski radio v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredoval štiri izbrane koncertne posnetke Simfonikov Bavarskega radia in Lorina Maazela, nastale v obdobju njegovega vodenja tega slovitega nemškega orkestra. V prvi iz niza štirih oddaj bomo predvajali posnetek koncerta, ki je bil 2. februarja 2000 v dvorani münchenske Filharmonije. Tedaj je v Münchnu kot solist gostoval imenitni ruski pianist Jevgenij Kissin in izvedel Klavirski koncert št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova. Spored sta dopolnila še Simfonija v d-molu Césarja Francka in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.

Papež Frančišek je leto 2025 razglasil za sveto.N aš gost bo dr. Samo Skralovnik, s katerim bomo govorili, kje vse v Svetem pismu najdemo povezave s svetim letom. Raziskali bomo, kako se vsebina svetega leta prepleta z našimi sodobnimi vrednotami in izzivi. Poudarili pa bomo tudi tiste ključne povezave svetopisemskih naukov, ki so aktualni in uporabni tudi v današnjem svetu.

Peter Mohrhardt je danes skoraj popolnoma nepoznan skladatelj; od njegove smrti letos mineva 340 let. Kdaj se je rodil, ni znano, ve pa se, da je bil od leta 1662 organist v cerkvi sv. Mihaela v Lüneburgu v Nemčiji. Po vsej verjetnosti je bil učenec Heinricha Scheidemanna, morda je študiral tudi pri Delphinu Strunghu. Do danes se je ohranilo le 10 njegovih skladb za orgle, iz njih pa je vsekakor razvidno mojstrstvo v komponiranju. Tokrat jih bo prav tako mojstrsko poustvaril italijanski organist Manuel Tomadin.

Pred dnevi je umrl Martin Pollack, avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec; rodil se je leta 1944 v Bad Hallu v Gornji Avstriji, vendar je otroštvo večinoma preživel pri starih staših v Amstettnu v Spodnji Avstriji. Njegovi predniki po očetovi strani so živeli v Laškem, v Kočevju in Ljubljani, bili pa so neomajni nemški nacionalisti in tudi nacisti. Martin Pollack je študiral slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Kariero je začel kot novinar, bil je izvrsten publicist, pisatelj, prevajalec in kulturni posrednik. V osemdesetih in devetdesetih je bil dopisnik časnika Spiegel z Dunaja in iz Varšave, prevajal je poljsko literaturo in se poglabljal v boleča poglavja zgodovine Srednje in Vzhodne Evrope. Leta 2004 je izšla njegova verjetno najbolj znana knjiga Mrtvec v bunkerju, že leto pozneje tudi v slovenskem v prevodu Amalije Maček. V njej je popisal življenjsko zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca Gerharda Basta, ki je bil odgovoren za množične poboje na Slovaškem in v Galiciji. V slovenščini imamo poleg te še Pollackove Kontaminirane pokrajine, leta 2020 pa je izšlo njegovo delo Ženska brez groba.

Prevod Amalija Maček,
interpretacija Branko Jordan,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Zoran Crnković,
režija Klemen Markovčič.
Posneto leta 2007.

»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.

Donald Michael Thomas (1935-2023) je bil britanski pesnik, prevajalec, romanopisec, urednik, biograf in dramatik. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je pisal predvsem poezijo in bil zanjo tudi nagrajen. Konec 70. let so začela izhajati njegova prozna dela in tretji roman, Beli hotel, ga je po izidu v Združenih državah Amerike povzdignil med enega najbolj branih, kritiško in literarno-zgodovinsko obravnavanih ter nagrajevanih pisateljev tako v ZDA kot v Veliki Britaniji. "Kritiki so se začeli ukvarjati s Thomasovo skrajno inventivno tehnopoetiko, številnimi aluzijami, ki kar kličejo po interpretiranju," je v veznem besedilu med drugim zapisal avtor oddaje in prevajalec romana Ararat Tomaž Toporišič.

Interpretacija Stannia Boninsegna in Vojko Zidar,
režija Irena Glonar,
leto nastanka 1990.

V sklopu dveh oddaj spoznavamo glasbeno delo škotskega skladatelja Jamesa MacMillana ... as others see us ... (Kakor nas vidijo drugi) iz leta 1990. Navdih zanj je skladatelj našel v sedmih portretih, ki jih hrani Nacionalna galerija portretov v Londonu.

V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih "pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano" - to je izhodišče, ki si ga je izbral pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in prejemnik številnih nagrad Aleš Berger v svoji najnovejši knjigi z naslovom Navsezadnje in s podnaslovom - pesniški dnevnik junij 2021-junij 2023. V njej piše o vsakdanjiku, zapuščini, sanjah, zgodbah in osnutkih zanje. Pa tudi o spraševanju o tem svojem početju. Vmes je posejanih nekaj portretov bližnjikov, umrlih ali še živih, vse skupaj pa je zapisano v pestrem, sočnem jeziku, polnem preobratov.

Interpret Primož Pirnat,
režiser Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.