Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Koncert za dve trobenti, godala in continuo v C-duru Francesca Manfredinija, Uvertura (suita) v C-duru Johanna Friedricha Fascha, Sonata za violino in continuo št. 4 v D-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra in Simfonični fragmenti v D-duru, D. 708a Franza Schuberta, ki jih je po Schubertu dokončal in uredil Brian Newbould.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predstavljamo Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna in Sonato za harfo in violino v D-duru, op. 113 Louisa Spohra v transkripciji za harfo in violončelo.

Ameriška pesnica Anne Sexton sicer ni osebno doživela holokavsta, vendar se je nanj odzvala s pesmijo 'Po Auschwitzu'. Kot da bi lirski subjekt obupal nad človeškim zlom in nad brezbrižnostjo.

Prevajalka Tina Poglajen,
igralki Vesna Jevnikar in Saša Mihelčič,
režiser Igor Likar.

Posneto januarja 2'018.

Na sporedu uvertura h komični operi Vesele žene windsorske Otta Nicolaija, Fantazija na teme iz Bizetove opere Carmen Franza Waxmana, glasbena pravljica Peter in volk Sergeja Prokofjeva, zborovsko delo Jutranja zvezda Arva Pärta, Simfonična serenada za godalni orkester Ericha Wolfganga Korngolda, klavirski cikel Iz popotne torbe Gojmirja Kreka in Suita za jazzovski orkester št. 1 Dmitrija Šostakoviča.

Pendereckega bi lahko uvrstili med najbolj “izumiteljske” skladatelje. Najbolj radikalne inovacije je v sodobno orkestralno glasbo uvedel v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju ob koncu petdesetih in v šestdesetih letih, v obdobju, ko se je v evropski glasbi razcvetela avantgarda. Penderecki je bil eden od redkih, ki je precej hitro prodrl na mednarodno glasbeno prizorišče. V sedemdesetih letih se je usmeril k tradicionalnim simfoničnim oblikam in potrdil prepričanje, da je oživitev starih oblik poglavitna za življenje nove glasbe.

Ob 20-letnici smrti pevke Marjane Deržaj poslušamo skladbe iz zgodnjega obdobja, ki so bile pogosto jazzovsko obarvane.

Morsko ihtiologijo je v slovenskem govornem območju utemeljil mednarodno priznani biolog Miroslav Zei (1914-2006), sodobno »piko na i« pa sta ji s še svežo izdajo knjige »Osnove morske ihtiologije« postavila raziskovalca z Morske biološke postaje Piran v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Domen Trkov. Ta je v stavbi raziskovalne postaje v naš mikrofon povzel temeljne prvine razumevanja ekologije morskega življa, predvsem rib kot njegovih najbolj izrazitih predstavnikov, o katerih navsezadnje govori samo delo, namenjeno tistim, ki hočejo na strokoven način spoznavati svet morskih rib.

Flavtistka je leta 2003 na Festivalu Radovljica prvič izvedla skladbo za elektroakustični posnetek in kljunaste flavte Bora Turela, predstavila je tudi skladbi Jana Rokusa van Roosendaela in Calliope Tsoupaki.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo flavtistki na kljunastih flavtah Mateji Bajt kot izvajalki sodobne in najnovejše glasbe. Na univerzi za glasbo na Dunaju je leta 1997 končala magistrski študij na koncertni smeri iz kljunaste flavte, leto pozneje pa še izredni študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi. Od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 2009 docentka za študij kljunaste flavte. Mateja Bajt se z veliko občutka in naklonjenosti do spoznavanja novih tehnik igranja in odkrivanja novih zvočnih možnosti pogosto izvaja tudi sodobno glasbo za kljunaste flavte. Tokrat jo bomo poslušali v izvajanju skladbe Rotations / Vrtenje za kljunaste flavte, ki jo je napisal nizozemski skladatelj Jan Rokus van Roosendael, Mateja Bajt je izvedla 1. in 2. prizor skladbe Les espaces intermédiaires / Vmesni prostori za kljunaste flavte in elektroakustični posnetek Bora Turela ter skladbo Charavgi grške skladateljice Calliope Tsoupaki. Flavtistka bo tudi govorila o izvajanju sodobne glasbe in sodelovanju pri nastajanju in prvi izvedbi nove skladbe.

Ob 140. obletnici rojstva in ob izidu knjige Pizanski Cantos predstavljamo pesnika Ezro Pounda. Ta ameriški modernist, ki je poudarjal ustvarjanje novega in s tem razumel poezijo kot estetsko akcijo, je predrugačil način pisanja poezije in tako vplival na številne pesnike in pesnice po vsem svetu.

V tej, pa tudi v dveh prihodnjih oddajah se boste naužili svežega, plemenitega in nadvse ubranega zvoka Orkestra Slovenske vojske, katerega kakovost zadnja leta pod vodstvom Mitje Dragoliča slišno raste. Predstavili vam bomo celotni redni del koncerta, ki so ga 19. oktobra leta 2024 imeli v Gallusovi dvorani. Na njem so naši vojaki najprej ponudili svojim godbenikom, da se izkažejo kot solisti, povabili zraven sijajne vokalne soliste in v zadnji točki dobrodušno dali še priložnost dijakom trobilnih oddelkov vseh slovenskih srednjih glasbenih šol.
Spored je bil izrazito poljudno naravnan, a z vsaj eno točko, v kateri so glasbeniki tudi zahtevnejšim poslušalcem ponudili pravi umetniški presežek. V prvi oddaji predstavjamo dva venčka priredb filmske glasbe, ki zagotovo sodita v popularni del: najprej boste slišali glasbo iz kultnih špageti vesternov, ki jo je zložil Ennio Morricone, v priredbah Johana de Meija in Mitja Dragoliča, potem pa Simfonično suito iz filma Pirati iz Karibov Hansa Zimmra v priredbi Erika Rozendoma.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poročamo o ravnokar končanem filmskem festivalu v Trstu. V goriški palači Attems, kjer ima sedež pokrajinski muzej, pa je na ogled obsežna razstava posvečena Andyju Warholu, ameriškemu velikanu poparta. Dežela Furlanija Julijska krajina jo je uvrstila v niz dogodkov, ki jih prirejajo v sklopu brezmejne Evropske prestolnice kulture.

Poleti sta na koncertu Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije nastopili dve komorni zasedbi, ki sta lani zmagali na tekmovanju TEMSIG: trio Risus Musicorum in Duo Flauccord.
Trio sestavljajo flavtistka Klara Kobolt, violinistka Tinkara Andrejc ter harmonikarica Špela Naglič, izvedel pa je himno Nun komm' der heiden heilad Johanna Sebastiana Bacha, Galop Dmitrija Šostakoviča, Komične bagatele za flavto, violino in harmoniko Steva Locksa, skladbo Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko Denyja Vogrina in Suito št. 3 Anatolija Belošickega.
Duo Flauccord pa sestavljata flavtistka Sofija Mihailović in harmonikarica Kiara Janko. V njuni interpretaciji pa nas čakajo Sonata v g-molu, oznaka del 360 Georgea Fridericha Händla, Fantazija za flavto in harmoniko Wolfganga Jacobija in dva stavka iz Suite Vitae coloris za flavto in harmoniko Frédérica Unterfingerja.

Anna Świrszczyńska: Džingiskan v kopalnici,
Tomo Podstenšek: Sprehod z neznanko,
Zdenko Vrdlovec: Matrica fikcije.

Recenzije so napisali Marko Golja, Marica Škorjanec Kosterca in Simon Popek.

Predstavljamo tri izbrana koncertantna dela - Koncertni diptihon za violončelo in orkester Uroša Kreka s solistko Susanno Basler, Concertino za mali orkester Pavleta Merkùja in skladbo Musica concertata za rog in orkester Lojzeta Lebiča z Boštjanom Lipovškom v vlogi solista.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih obravnava človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založba Sanje.

Dobrepoljski pevci in pevke ter godci predstavljajo pesmi in viže, ki so bile del ženitovanjskih običajev v njihovih krajih pred desetletji. Poroke so bile navadno v zimskem času, ko je kmečko delo bolj ali manj počivalo, posebej primeren čas je bil po izročilu čas med svečnico in pustom. Poročni običaji so bili pomembni, saj je poroka v celoti spremenila odnos in vlogo posameznika v družbi, kar odražajo tudi pesmi simboličnega slovesa od starega načina življenja.

Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je na koncertu 24. novembra lani v Hamburgu gostil finskega dirigenta Sakarija Orama in uveljavljeno violinistko Janine Jansen. Glasbeni večer se je začel z uverturo k operi Moč usode Giuseppa Verdija, sledila je krstna izvedba Koncerta za violino in orkester Shortening Days švedske skladateljice Britte Byström, na koncu pa je zazvenela še Simfonija št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.

Večplastna in simbolna satira pripoveduje o majhnem mestu, ki ga preplavi hupajoči avtomobilski pojav. Avtomobilomanija se razvije v kult in fanatično vero v avto-moto-dušo, na ta način pa liki v igri postajajo vsak zase simbol posameznika, ki postane žrtev zaverovanosti množice v idol potrošništva in navidezne uspešnosti.

Režiser: Mirč Kragelj
Dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec

Človek – Stane Sever
Mizar Lačnik – Boris Kralj
Mehanik Obdavčnik – Tone Homar
Trafikant Pepe in Skeptik – Ludvik Pečar
Predsednik večerne univerze – Dušan Škedl
Učnikov Poučnik – Aleksander Valič
Predsednik društva za zaščito živali – Slavo Švajger
Filozof – Maks Furijan
Učitelj Učnik – Janez Rohaček
Stara gospa – Mila Kačič
Trgovec Pogoltnik – Andrej Kurent
Krojač Lakotnik – Nace Simončič
Učnikov Boris – Mina Jeraj
Nogometnik – Emil Rižnar
Družinski oče – Janez Albreht
Tercialka – Marta Pestator
Učnikov Janez – Ali Raner
Janezova punčka – Jana Osojnik
Oko postave – Jože Zupan

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1962.

Glasbena medigra.

Srbski književnik judovskega rodu Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda na katero koli področje je segel, je na njem pustil prepoznaven pečat - pa naj so to bila literarna besedila ali pa njegova korespondenca z Mirkom Kovačem. To velja tudi za njegov roman Hiša spomina in pozabe. V njem je pisatelj presunljivo opisal intimno izkušnjo Alberta Weissa: njegovi starši so njega in mlajšega brata Elijo spustili z vlaka za Auschwitz. Albert je sicer preživel, vendar ni nikoli prebolel izgube brata. Filip David je za roman leta 2014 dobil Ninovo nagrado. V Literarnem nokturnu bomo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta slišali odlomek, ki pojasni naslov romana.

Prevod Marko Golja,
interpretira Jure Kopušar,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Alen Jelen,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh.
Posneto leta 2016.

Poslušamo glasbo tenor saksofonista in skladatelja Bennya Golsona, ki je umrl 21. septembra 2024.