Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 28. jan. 2025

Ars • Tor, 28. jan.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo gostovanje Filharmonične camerate Berlin v Mariboru.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"O ti življenje!" Pesnik, rojen v Medani v vinorodnih Goriških brdih, ga v pesmi primerja z vinom.

Igralec je Pavle Ravnohrib.
Posneto maja 2008.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Ob omenjanju fenomena modernizma Pendereckega se vselej poudari, da je ta tesno povezan z ideološko odjugo obdobja vladanja Władysława Gomułke, čudež poljske povojne skladateljske šole pa z odporom do sovjetskega estetskega diktata. Iz tega zornega kota je najmanj nenavadno, da se Penderecki pri svoji Tretji simfoniji očitno vrača tja, od koder je tako hrabro odjadral. Ne moremo namreč zgrešiti njegove navezanosti na ustvarjanje Šostakoviča, ob njem pa še drugih sovjetskih skladateljev, ki pripadajo isti šoli kot Boris Tiščenko, Rodion Ščedrin ali Gavril Popov.

11:00
Poročila

Gost tokratne oddaje je violončelist Gregor Fele, ki nastopa kot solist in komorni glasbenik in je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prihodnjo nedeljo, 2. februarja 2025, bo z orkestrom nastopil kot solist in glasbeni vodja na koncertu cikla Mozartine. Več o dogodku ter o svoji umetniški poti bo povedal v pogovoru z glasbeno urednico Anamarijo Štukelj Cusma.

12:00
Poročila

Franz Schubert je ustvaril več kot kot 600 samospevov, pisal pa je tudi opere ter zborovsko, klavirsko, komorno, sakralno in simfonično glasbo. A prav samospev je na novo osmislil in ga povzdignil na nesluteno umetniško raven. Svet poezije je domiselno povezoval z glasbo. Zanimala so ga dela velikih pesnikov, kot so Goethe, Heine in Schiller, pa tudi pesniška misel danes povsem neznanih avtorjev. V salonih bogatih dunajskih meščanov je Schubert svoje samospeve večkrat izvajal tako, da je spremljal samega sebe. To prakso v zadnjih letih pri nas oživlja tenorist Aco Biščević, ki Schubertove samospeve podaja v vlogi pevca in pianista. V njegovi interpretaciji predstavljamo pet skladateljevih samospevov, ki jih odlikujejo spevna melodika, izviren harmonski stavek in globoka izpovednost.

13:00
Poročila

Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.

13:50
Poigra

14:00
Poročila

14:05
Oder

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Dirigent Christian Thielemann je z Dunajskimi filharmoniki 15. septembra lani prvič gostoval na Berlinskem glasbenem festivalu. Na programu sta bili Prva, »Pomladna« simfonija Roberta Schumanna, ki jo ima Thielemann za del osrednjega romantičnega repertoarja, in Brucknerjeva Simfonija št. 1, v kateri se skladatelj oddalji od kanona simfoničnih pravil, da bi pustil domišljiji prosto pot, dokler celotno delo dobesedno ne poka po šivih.

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost bo pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

»Mislim, da je treba komponirati tako, kot bi človek pojoč govoril. Zato me seveda bolj privlačijo dramska in globlja lirična besedila …« je nekoč zapisal Marijan Lipovšek.
Kako zveni slovenska beseda v glasbi Marijana Lipovška, Antona Schwaba in Jakoba Ježa?
Odgovore bosta zapela Akademski zbor Tone Tomšič z Uršo Lah
in Slovenski komorni zbor z Mirkom Cudermanom.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. Kocbek je s knjigo ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato so ga ostro napadali, bil je politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Pred nami je drugo dejanje muzikala Aida, pri nastanku katerega sta združila moči Elton John, ki je napisal glasbo, in Tim Rice, ki je poskrbel za besedila. Preden vas prepustimo glasbi drugega dejanja muzikala Aida, ki sloni na Verdijevi istoimenski operi, mi dovolite še nekaj besed o vsebini. Rdames, veliki vojskovodja, naj bi se poročil z Amneris, a kaj, ko ljubi Nubijko Aido, katere očeta so ob koncu prvega dejanja zajeli Egipčani. Aida, Radames in Amneris so zdaj sprti, kljub vsemu pa Aidi nekako uspe videti očeta; dogovorita se, da ga bodo osvobodili med poroko Amneris in Radamesa. Aida spozna, da bo očeta lahko rešila le z izdajo. Ko Radamesov oče izve, da se je sin zapletel z Aido, naroči svojim možem, naj jo ubijejo, Radamesa pa posvari, da utegne ostati brez vsega. Radames napiše Aidi pismo, v katerem se ji opraviči za svoje dejanje in ji pove, da bo zapustil Amneris, tega pa Aida noče, saj potem ne bo mogla rešiti očeta. Radames ji obljubi pomoč, toda Amneris je prisluškovala njunemu pogovoru.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih posneli za naš arhiv s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti?

Scenaristka je Tanja Žavbi,
igralec Matej Puc,
bralka Mateja Perpar,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar.
Režiser je Klemen Markovčič.
Oddaja je bila posneta januarja 2025.

21:45
Poigra

22:00
Poročila

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Édouard Glissant (1928-2011) je bil pisatelj, pesnik, filozof in literarni kritik. Rodil se je na Martiniquu in bil vplivna kulturna osebnost v okviru frankofonske literature. Študiral je na gimnaziji Schoelcher, tako kot tudi sloviti književnik Aimé Césaire, doktoriral pa v Parizu, v katerem je študiral etnografijo ter zgodovino in filozofijo. Skupaj s Paulom Nigrom je leta 1959 ustanovil separatistično stranko, zato mu je Charles de Gaulle med letoma 1961 in 1965 prepovedal zapustiti Francijo. Prav leta '65 se je potem vrnil na Martinique, živel pa tudi še v New Yorku in Parizu in delal kot profesor francoščine na različnih univerzah. V devetdesetih se je znašel na ožjem seznamu predlaganih za Nobelovo nagrado. Glissantov prvi roman pripoveduje o politični klimi na Martiniquu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer z zgodbo o skupini mladih revolucionarjev, njegovo poznejše delo pa se osredotoča na vprašanja jezika, identitete, prostora, zgodovine in znanja. Zelo pomemben je njegov "koncept nejasnosti", o katerem pripoveduje v enem svojih besedil z naslovom Poetika odnosov. Koncept nejasnosti je zagovor pomanjkanja transparentnosti in neprepoznavnosti v književnosti in življenju. V nejasnosti je videl možnost prevratnosti, spodnašanja vladajočih sistemov. Celo zahteval je "pravico do nejasnosti" in s tem namignil, da zatiranim, ki so bili zgodovinsko označeni za Druge, lahko dovolijo oziroma morajo dovoliti, da so nejasni, ne popolnoma razumljeni, in da preprosto obstajajo kot drugačni. Izbrali smo odlomek iz njegove večdelne pesnitve Črna sol, v kateri je koncept nejasnosti pravzaprav njeno gibalo.

Interpret je Primož Pirnat,
režiser Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov