Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 29. jan. 2025

Ars • Sre, 29. jan.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela Dietricha Buxtehudeja, Johanna Sebastiana Bacha, Sylviusa Leopolda Weissa in premierno kantata Superba un dì la rosa Carla Heinricha Grauna v izvedbi tenorista Aca Bišćevića; Baročnega orkestra Thüringenske Filharmonije Gotha-Eisenach in dirigenta Michaela Hofstetterja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert prvonagrajencev lanskega tekmovanja TEMSIG v Slovenski filharmoniji,
recital trobentačice Žive Žohar na Akademiji za glasbo v Ljubljani,
recital pianista Petra Barba v Glasbeni šoli Celje

Na sporedu Simfonija št. 1 v c - molu Carla Czernyja.

V štiriinsedemdesetem letu starosti se je poslovil Blaž Ogorevc (1951–2025), literarni ustvarjalec in publicist. Ta Škofjeločan je napisal več pesniških zbirk, prva, z naslovom Prisilno zreli paradižniki je izšla leta 1975. Sledile so še Zima na socialističnem kmetijskem posestvu, Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selasie Yah, Domačijski spevi in Poezije. Leta 1999 je izšel njegov potopisni roman Tropska melanholija, ki je njegovo najbolj znano delo. A Ogorevc je ves čas ostajal zvest poeziji, edinstveni in preprosti poeziji, povezani s podeželskim življenjem, ki ga pesnik ponekod slika nadrealistično in hkrati tudi humorno. V njegov spomin in letnemu času primerno objavljamo pesem Zima v Polhograjskih Dolomitih, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Predstavitev projekta programa Ars in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija »Arsov glasbeni observatorij«. Gre za serijo štirih video oddaj, v katerih z izbrano glasbo od baroka do sodobnosti in komentarji spoznavamo zgodovino simfoničnega orkestra. Oblika, izbor glasbe in tém omogoča tudi uporabo oddaj v izobraževanju, in kot beremo v sporočilu za javnost, je Arsov glasbeni observatorij »učni pripomoček za vse, ki bi želeli o glasbi vedeti več.« Oddaje v video in zvočni obliki najdete na naši spletni strani ali aplikaciji RTV 365, poslušali jih bomo tudi v našem programu skupaj z gosti, soustvarjalci oddaj. Danes je naš gost Tilen Draksler, dirigent, ki je vodil Simfonike na snemanju druge oddaje.

Paquito D'Rivera: Con Alma (Gillespie)
Julian Lage: Nothing Happens Here (Lage)
Charles Lloyd: Monk's Dance (Lloyd)
Vijay Iyer: Ghostrumental (Iyer)
Chris Potter: Cloude Message (Potter)
Maj Kavšek: Malinovc (Kavšek)
Cyrille Aimee: Feel What I Feel (Aimee)
Castaneda/Maret: Our Spanish Love Song (Haden)
Gretchen Parlato: Magnus (Parlato)
Ben Webstrer: Come Sunday (Ellington)

10:00
Poročila

Koncert za violo in orkester Krzysztofa Pendereckega sodi v množico del z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki črpajo iz istega vodnjaka glasbenih zamisli vrnitve h glasbenemu romantizmu, tako odločno naznanjenemu v njegovi Drugi simfoniji. Obenem pa se v tej skladbi vse bolj tudi prebijata njegovo občudovanje in močno nagnjenje k sovjetski glasbi.

11:00
Poročila

Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

Poslušajte orkestrske skladbe Clauda Debussyja, Charlesa Ivesa, Mauricea Ravela, Dariusa Milhauda in Uroša Kreka.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju petih skladb za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta, ki je postal šef dirigent orkestra leta 1981. Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil kar osemnajst let, vse do leta 2000, z orkestrom pa je sodeloval tudi pozneje. Pod Nanutovo taktirko bomo poslušali Prvo rapsodijo za klarinet in orkester Clauda Debussyja, 1. in 2. stavek Simfonije št. 4 Charlesa Ivesa, koncertno rapsodijo Tzigane za violino in orkester Mauricea Ravela, Pastoralno fantazijo, op. 188, za klavir in orkester Dariusa Milhauda in koncertantno skladbo Contrabasso concertante za kontrabas in orkester Uroša Kreka. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 30. januarja, ob 17.05.

13:00
Poročila

Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja, 24 ur na dan. Svetopisemski maraton pripravlja organizacijski odbor, v katerem so predstavniki različnih krščanskih gibanj in skupnosti. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira.

S tokratnim Grafoskopom in njegovo 25. oddajo stopamo v tretje leto razmislekov o kulturno-umetnostni vzgoji v širokem kotu in podrobnih povečavah vsakega od teh dveh pojmov. Lansko leto (2024) smo končali z napovedjo 50. rojstnega dneva Mačka Murija, letošnje (2025) pa začenjamo s 60. obletnico Pedagoškega inštituta, osrednje nacionalne ustanove za raziskovanje vzgoje in izobraževanja. Razvoj edukacijskih znanosti in ustreznih znanstvenih metodologij je temeljno poslanstvo leta 1965 ustanovljenega inštituta, javnega raziskovalnega zavoda, z glavno dejavnostjo izvajanja znanstvenoraziskovalnega dela. Zagotovo pa zanj tudi po šestih desetletjih ostaja ena temeljnih nalog tudi širjenje znanstvenih izsledkov kot prispevka k razvoju pedagoške teorije in prakse. V tokratnem Grafoskopu torej predvsem o pretočnosti, prehodih med teorijo in prakso na polju vzgoje in izobraževanja. Teoretična evalvacija in opredelitev prakse je namreč za vsako stroko pomembna, toliko bolj, če ta stroka vzgaja in izobražuje in če njen znanstveni sopotnik, kar Pedagoški inštitut gotovo je, stavi predvsem na spodbujanje interdisciplinarnega, transdisciplinarnega in multidisciplinarnega povezovanja.

Sogovornika – dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega instituta in dr. Janja Žmavc, višja znanstvena sodelavka

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar in Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2025

Več o dogodkih ob 60-letnici Pedagoškega inštituta pa na njegovi spletni strani.

14:00
Poročila

28. januarja 1981 je Svet Evrope s Konvencijo 108 sprejel prvi mednarodni akt o varstvu osebnih podatkov, ki je varstvo osebnih podatkov definiral kot temeljno človekovo pravico. 44 let pozneje, ko na ta datum obeležujemo evropski dan varstva osebnih podatkov, v času tehnofevdalizma, podatkovne ekonomije in družbe nadzora, je pravica do zasebnosti in varovanje osebnih podatkov v digitaliziranem svetu, ki mu vladajo spletni giganti, še vedno razumljena vse manj kot pravica in vse bolj kot oviranje tehnološkega razvoja. Bodo to spremenila kitajska podjetja, kot sta TikTok in DeepSeek? Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je na ta in še druga aktualna vprašanja s področja varovanja osebnih podatkov predstavila Urški Henigman.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

"Če so moje melodije našle mesto v srcih ljudi, potem vem, da sem izpolnil svojo nalogo in nisem živel zaman," je zapisal Robert Stolz, skladatelj pretežno filmske in operetne glasbe, od čigar smrti letos mineva 50 let. Njegovim Cvetličnim pesmim (Blummenlieder) op. 500 pa težko pripišemo določeno glasbeno zvrst – so operetno lahkotne, pa vendar si ob vsej svoji lahkotnosti zaslužijo, da jih jemljemo resno – kot umetniško dovršene pesmi, osvobojene operetnega sentimenta.

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih obravnava človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil je politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

19:20
Poigra

Na začetkih kabareta sta šansonjerja Aristide Bruant in Yvette Guilbert. Prvi mu je v zibelko položil zbadljivo, a človečno norčavost. Druga mu je vdihnila dramskega duha in neukrotljive obiskovalce vzgojila v poslušalce. Šanson sta spravila na svet, kabaretu pa sta dala krila, s katerimi je kmalu preletel Evropo dvajsetega stoletja.

Sledi Arsov art atelje, v katerem bo glasbeni urednik predstavil festival Musikprotokoll, ki se je v Gradcu odvil v začetku oktobra lani. Z izborom izvedb del Agate Zubel, Alle Zahaikevych, Lise Streich, Georga Lewisa in Elisabeth Harnik s treh koncertov in intervjuji bomo spoznavali, na kakšne načine je program festivala razpiral teme, zbrane pod motom »Spaces of Freedom« - Prostori svobode.

22:00
Poročila

Poslušali bomo zven sanjavosti in upočasnjenega časa v novi glasbi mednarodnega improvizacijskega tria Jane In Ether ter v novi glasbi britanskega skladatelja in misleca glasbenega časa Bryna Harrisona.

Pelikanovo poročilo je napet pravniški triler, po katerem je bil posnet tudi kultni film, v katerem glavno junakinjo – študentko prava Darby Shaw – odigra Julia Roberts. Darby raziskuje zakulisje umora dveh sodnikov ter napiše poročilo, v katerem postavi hipotezo vzroka za umore, ki se pozneje izkaže za pravilno. Pri delu jo spodbuja njen profesor, tudi ljubimec Thomas Callahan. Po tem, ko je umorjen, Darby pri spopadanju s posledicami nevarnega preiskovanja pomaga raziskovalni novinar Gray Grantham; v filmski različici ga odigra Denzel Washington. Roman Pelikanovo poročilo je samo ena v dolgem nizu književnih uspešnic, tudi prodajnih, ameriškega pisatelja Johna Grishama. Do zdaj je napisal približno štirideset kriminalnih romanov in trilerjev, številna njegova dela pa so dobila filmske priredbe. Med najbolj odmevnimi so Firma, Čas za ubijanje, Mojster za dež, Klient in seveda Pelikanovo poročilo. 8. februarja bo Grisham praznoval 70 let in ob tej priložnosti smo v Literarni nokturno uvrstili odlomek iz Pelikanovega poročila, ki ga je Grisham izdal leta 1992.

Prevajalec: Ferdo Miklavc,
interpretka: Asja Kahrimanović,
režiserka: Ana Krauthaker,
mojster zvoka: Nejc Zupančič.
Redaktorici: Tesa Drev Juh, Maja Žvokelj (ponovitve).
Leto nastanka: 2015.

Tradicija jazzovskih koncertov v dvorani Skansen v Stockholmu traja že vse od 50-ih let. Zdaj jih umetniško oblikuje sloviti švedski pozavnist ion skladatelj Nils Landgren. Avgusta lani je tam nastopil z zasedbo, v kateri so zaigrali še Leo Lindberg (klavir), Hans Backenroth (kontrabas) in Joakim Ekberg (bobni). Kot gosta sta se jim pridružila orgličar Filip Jers in pevka Rigmor Gustafsson.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov