Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 2. feb. 2025

Ars • Ned, 2. feb.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert Mladinskega pevskega zbora sv. Nikolaja Metlika in komornega simfoničnega orkestra v Novem mestu.

Poslušamo Šest muzikalnih utrinkov, op. 16 Sergeja Rahmaninova v interpretaciji slovenskega pianista Erika Šulerja.

Pesem o osamljenosti.
Leta 2010 jo je prebral igralec Matej Puc.

Osrednji del oddaje namenjamo glasbi za godala, ki je nastala v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Poslušamo Divertimento za godalni orkester Béle Bartóka, Serenado za godala v g-molu, op. 35 Oscarja Nathana Strausa in Serenado za godalni orkester v Es-duru, op. 6 Josepha Suka.

Po stari navadi se s svečnico, ki je 2. februarja oz. 40 dni po božiču, končuje božični čas. Pri bogoslužju se na ta dan blagoslavljajo sveče; to je zato tudi praznik luči – obhajamo ga v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad. Svetlobo pa lahko začutimo tudi v glasbi, ustvarjeni za ta praznik, na primer v slovitem Simeonovem spevu, pa tudi drugih glasbenih umetninah, ki so jih za ta dan namenili slovenski in tuji skladatelji.

Iz mariborske stolne cerkve svetega Janeza Krstnika neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Pri maši sodeluje družinski pevski zbor Karizma.

V drugem abonmajskem koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bomo prisluhnili skladbam Johanna Sebastiana Bacha in njegovega sina Carla Philippa Emanuela. Odraščati kot Bachov sin najbrž ni bilo enostavno, saj je starec slovel kot strog disciplinar, povrh vsega pa je bil še izjemen skladatelj. V svoji avtobiografiji je Carl pojasnil, da poleg očeta ni imel drugega učitelja glasbe. Ob očetovem spodbujanju in vodenju je Carl Philipp Emanuel hkrati sledil obsežnemu univerzitetnemu izobraževanju in poklicni glasbeni karieri, saj je postal očetov najpomembnejši glasbeni pomočnik.
Iz opusov očeta in sina bodo glasbeniki izvedli Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, BWV 1050, Koncert za violončelo in orkester v A-duru, Wq 172 in Suito za orkester št. 3 v D-duru, BWV 1068.

Gregor Fele, vodstvo in violončelo solo
Jerica Kozole, koncertna mojstrica in solo violina
Irena Kavčič, flavta
Tomaž Sevšek, čembalo
Simfonični orkester RTV Slovenija

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

14:00
Poročila

V februarju se posvečamo slovenskim besedilom. Prvo besedilo je odlomek iz romana Vampir z Gorjancev Mateta Dolenca. Ta fantazijska pripoved je bila prvič izdana v knjigi leta 1979, po njej pa je bil leta 2008 posnet istoimenski film. Zgodba v romanu se dogaja na Dolenjskem in deloma tudi v Ljubljani. Glavni protagonist romana je dvajsetletni Roman, ki je tipičen predstavnik študentskega življenja v šestdesetih letih, ob njem pa je v precej nenavadno zgodbo vpet tudi njegov prijatelj Rodin. Objavljamo odlomek, ki oriše nekoliko grotesken prizor na nekem pokopališču na Dolenjskem, kjer Roman prvič vidi Lenoro, tudi protagonistko romana.

Interpret Marjan Hlastec,
režiserka Rosanda Sajko,
tonska mojstrica Metka Rojc,
urednik ponovitve Gregor Podlogar,
leto nastanka 1979.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nadaljujemo prejšnjo nedeljo začeti niz oddaj, v katerem predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti velikega dirigenta Lorina Maazela – v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Maazel je bil namreč v letih od 1993 do 2002 med drugim tudi šef dirigent Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Tokrat bomo predvajali posnetek koncerta, ki je bil 19. februarja leta 1995 v Herkulovi dvorani Rezidence v Münchnu. Spored je bil v celoti v znamenju Beethovnove glasbe. Simfoniki Bavarskega radia so pod vodstvom Lorina Maazela najprej izvedli Beethovnovo 5. simfonijo, nato Simfonijo št. 6 v F-duru, 'Pastoralno', ob koncu pa še uverturo Leonora št. 2, op. 72a.

Odkrivali bomo pomen praznika Gospodovega darovanja, svečnice. Naša gostja bo dr. Cecilija Oblonšek in nam bo osvetlila simboliko in tradicije, povezane s tem posebnim dnem. Skupaj bomo spoznavali skrivnost in sporočilo tega praznika, ki ga obhajamo prav 40 dni po božiču.

Na sporedu glasba Herberta Howellsa, Johanna Pachelbela, Franza Liszta in Francisa Poulenca.

Joža Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu, umrl je leta 1952 v Ljubljani. Šolal se je v goriškem semenišču, študiral pa slavistiko in latinščino v Gradcu ter tam doktoriral. Pozneje je delal kot profesor, ukvarjal se je tudi s politiko. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Pisal je liriko, nato pa epiko in pripovedno prozo. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa z naslovom Sholar iz Trente. Zgodba o neopravičeni uri ima pričevanjsko in, seveda, literarno vrednost; tudi jezikovno, saj najdemo v zapisu arhaizme, ki jih danes ne uporabljamo več.

Igralec Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

19:45
Poigra

Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, prejemniku nagrade Prešernovega sklada leta 2023 (za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih) in kulturnemu ambasadorju svojega rojstnega somestja, evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica.
Ustanovil je inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbenike iz različnih držav.
S solističnega koncerta na Festivalu Maribor 2022 bomo predstavili List iz albuma op. 45, št. 1, Aleksandra Skrjabina, prvi stavek Koncerta za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, in Preludij v b-molu, op. 28, št. 16, Frédérica Chopina, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23, Petra Iljiča Čajkovskega, Fantazijo v C-duru, op. 17, Roberta Schumanna ter Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26, in Vivace iz Sonate za klavir št. 6 v A-duru, op. 82, Sergeja Prokofjeva. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z umetnikom.

22:00
Poročila

V dneh pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Gorico in Novo Gorico, Literarni portret posvečamo pisateljici, ki prihaja iz Šempetra pri Gorici, Anji Mugerli. Letos mineva natanko deset let od izida njenega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratkih pripovedi Zeleni fotelj, ki je bila nominirana za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec. Leposlovni opus Anje Mugerli obsega tri knjige kratkih pripovedi in dva romana. Avtoričin romaneskni prvenec Spovin je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik, za kratkoprozno zbirko Čebelja družina je leta 2021 prejela evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto, za roman Pričakovanja je lani prejela nagrado kresnik, roman pa je bil nominiran tudi za nagrado kritiško sito ter za Cankarjevo nagrado.

Avtorica scenarija: Jera Krečič;
režiserka: Saška Rakef;
bereta: Aleksander Golja in Jasna Rodošek;
interpreti: Željko Hrs, Lea Mihevc, Blaž Šef;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Urban Gruden;
urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten;
redaktorica ponovitve: Tina Kozin;
produkcija 2022.

V Houstonu, zvezni državi Texas, stoji majhna stavba, ki nosi ime po enemu največjih ameriških slikarjev sredine 20. stoletja Marku Rothku. Kapela Rothko je duhovni prostor, ki sta ga postavila John in Dominique de Ménil, francosko-ameriška zbiralca umetnin, filantropista in velika zagovornika človekovih pravic. Notranjost stavbe je zaznamovana s 14-imi Rothkovimi slikarskimi deli. Umetnik odprtja stavbe leta 1971 žal ni doživel, zakonca de Ménils pa sta skladatelju Mortonu Feldmanu naročila, naj napiše delo, ki bo hkrati poklon njegovemu prijatelju Rothku in bo ustrezalo stavbi. Feldmanovo delo Rothkova kapela je bilo premierno predstavljeno v Rothkovi kapeli leto pozneje. Feldman in Rothko sta bila sodobnika in sta se okoli leta 1950 oba posvetila obliki abstrakcije.

Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk.

Igralec Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov