Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Stanko Vuk, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1912 v Mirnu pri Gorici in je imel težko življenjsko usodo. Bil je zaprt, leta 1944 so ga neznanci skupaj z ženo Danico ubili v njegovem stanovanju v Trstu. To jutro, ko nas le še dva dneva ločita od evropske prestolnice kulture Gorice in Nove Gorice, poslušajmo njegovo pesem Večeri v predmestju.

Igralec je Aleš Valič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ko je leta 1925 Paul Hindemith začel pisati Cardillaca, ni bil začetnik na področju opere; tri njegove prejšnje so skoraj izzvale škandal, bodisi zaradi vsebine (kršenja morale srednjega sloja) bodisi zaradi glasbe, ki je bila antiwagnerjanska (s tem si je Hindemith prislužil etiketo največjega upornika v nemškem opernem svetu). A to so bile vendarle samo enodejanke, Hindemith pa je pri tridesetih začutil, da je zrel za pisanje daljšega dela, v katerem bi lahko razvil vse svoje glasbene in gledališke zamisli. Po dolgotrajnem iskanju se mu je ponudila možnost za opero o zlatarskem umetniku Cardillacu.

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji bomo predvajali Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.

JOHANNES BRAHMS: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2 V B-DURU, OP. 83

Klavir: KARIN LECHNER
Orkester: BERLINSKI SIMFONIKI
Dirigent: EDUARDO MARTURET

Na sporedu:
Villko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester
Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Anton Kolar

Peter Kopač: Concertino za flavto on godala
Izv.: Flavta: Aleš Kacjan
Godalni orkester Slovenske filharmonije
Dir.: Marko Letonja

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tatjana Nikolajeva je odraščala v glasbeni družini. Njena mati je diplomirala v razredu Aleksandra Goldenweiserja; legendarni pedagog pa je bil tudi Tatjanin mentor na Moskovskem konservatoriju. Vendar če bi domnevali, da je življenje Nikolajeve teklo po uhojenih poteh koncertnih pianistov, bi s svojim razmišljanjem hitro zašli. Njena neposrednost in izvajalska dorečenost – ki je bila samosvoja in hkrati samozavestna – sta izvirali iz pianistkine širine glasbenega dojemanja; nasprotno težišče, ki je prineslo ravnovesje v njeni umetnosti, pa je bilo bogastvo življenjskih izkušenj.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes v oddaji izpostavljamo zbirko grafik, ki so jih primorski in zamejski umetniki ustvarili v letih od 1951 do 1989. Širši javnosti so na ogled v igralniško-zabaviščnem centru Park v Novi Gorici. Najstarejši matrici v zbirki pripadata Riku Debenjaku, najnovejše grafike pa so akvatinte zamejskega primorskega umetnika Marjana Kravosa. Predstavljamo tudi novo delo zgodovinarke, publicistke in feministke Mance G. Renko, ki je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto, v kateri občuteno pripoveduje o svojih svetovih. Znan pa je tudi tekmovalni program letošnjega festivala Borštnikovo srečanje, izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov je tokrat izbrala selektorica Ajda Rooss.

Baritonist Peter Grdadolnik je bil na ljubljanski akademiji za glasbo študent Matjaža Robavsa, v lanski koncertni sezoni pa je magistriral z izvedbo naslovne vloge iz opere Gianni Schicchi Giacoma Puccinija. Za svojo interpretacijo je prejel študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo in ob tem uspehu smo ga povabili pred mikrofon, da sam pove, kakšne so bile priprave na operne predstave, kako se je odločil za študij petja in s čim se ukvarja te dni.

Benjamin Britten: After the blast of lightning
bariton: Peter Grdadolnik, orgle: Eva Grebenc Slanič

ljudska, prir. Mario Kurtjak: Na goro
bariton: Peter Grdadolnik, kitara: Mario Kurtjak

Miroslav Vilhar: Moja le bo!
Franjo Serafin Vilhar/France Prešeren: Ukazi
ljudska, prir. Janko Ravnik: Jaz 'mam pa konj'ča belega
bariton: Peter Grdadolnik, klavir: Andreja Kosmač

Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.

Klavikord ima med glasbili s tipkami najpreprostejšo konstrukcijo, a je hkrati najobčutljivejši in najbolj ekspresiven. Ob pritisku na tipko ne zaženemo zapletenega mehanizma kakor pri sodobnem klavirju. Tipka deluje kot vzvod in na njenem drugem koncu je košček kovine. Ta se ob pritisku na tipko dvigne, udari ob struno in ta zaradi udarca zazveni na preostali dolžini. Izvajalec lahko ohrani razmeroma neposreden stik z zvenečo struno. Nanjo lahko vpliva tudi po udarcu, saj s popuščanjem ali pritiskanjem spreminja njeno napetost.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Med Švico in Slovenijo je razpet mojster črnobelih tipk, ki je tudi eden redkih slovenskih pianistov, ki je posnel solistično ploščo. Vrhunsko, virtuozno in prefinjeno izvajanje jazzovskih standardov in avtorskih skladb!

Na 36. festivalu Imago Sloveniae 2024 sta nastopila portugalski virtuoz na klavirju Bernardo Santos in slovensko-avstrijski godalni trio Morgoulets.

V okviru Poletja v Ljubljani je na 36. festivalu Imago Sloveniae 24. julija 2024 gostoval izvrstni pianist Bernardo Santos iz Portugalske. Klavir je študiral na glasbenem konservatoriju Trinity Laban v Londonu, barcelonskem Conservatoriu del Liceu, univerzi v portugalskem mestu Aveiro ter na ljubljanski akademiji za glasbo pri redni profesorici Dubravki Tomšič - Srebotnjak. V dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani je izvedel solistični recital: klavirske miniature v plesnih ritmih Antonia Fragosa, Šest variacij na izvirno temo v F-duru Ludwiga van Beethovna, Dve legendi Franza Liszta, Allegro iz Koncerta op. 46 Enriqueja Granadosa in Preludij št. 1, novo skladbo slovenske skladateljice in pianistke Aleksandre Naumovski Potisk. 19. avgusta 2024 je v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopil slovensko-avstrijski godalni trio Morgoulets, v katerem igrajo violinistka Anna Morgoulets, profesorica violine na univerzi za glasbo Gustava Mahlerja v Celovcu, violist Nejc Mikolič, docent za komorno glasbo na ljubljanski akademiji za glasbo ter član Slovenskega godalnega seksteta in ansambla Minui, in violončelist Wilhelm E. Pflegerl, solist orkestra celovške opere ter član komorne zasedbe ansambla Minui. Na komornem koncertu so predstavili Godalni trio v B-duru, Deutsch 741, Franza Schuberta, Serenado za godalni trio v C-duru, op. 10, Ernöja von Dohnanyja in Godalni trio v c-molu, št. 3, op. 9, Ludwiga van Beethovna.

Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem.

Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

On – Polde Bibič
Ona – Barbara Kranjc
Pianist – Zmago Frece

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.

Glasbena medigra.

Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil.

Interpret: Robert Prebil,
režiser: Radivoj Podbršček,
mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič.
Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 1993.

Martinujevo umetniško pot sta oblikovala dva glavna vpliva. Prvi je bil galski – Debussyjev impresionizem, gospodarnost, racionalistični pristop in rahločutnost francoske glasbene govorice. Drugi je bil češki – glasba, ki je izvirala iz ljudskega blaga. Martinu je vsrkal te vtise in jih pregnetel v svoji umetniški osebnosti, jih pogosto združil in ustvaril iz njih svojo lastno govorico in slog.