Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 7. feb. 2025

Ars • Pet, 7. feb.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

WILHELM STENHAMMAR: MIDWINTER – SREDI ZIME, OP. 24
Zbor: GÖTEBORGS KONSERTHUSKÖR, orkester: GÖTEBORŠKI SIMFONIKI, dirigent: NEEME JÄRVI

QUINCY PORTER: GODALNI KVARTET ŠT. 3
Ansambel: THE CHESTER STRING QUARTET:

ERKKI GUSTAV MELARTIN: MARJATTA, OP. 79, LEGENDA IZ KALEVALE ZA SOPRAN IN ORKESTER
Sopran: SOILE ISOKOSKI, FINSKI RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: HANNU LINTU

ALFRED DESENCLOS: PRELUDIJ, KADENCA IN FINALE
Saksofon: DOMEN KOREN, klavir: ZOLTAN PETER

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

MATIJA BRAVNIČAR: MLADINSKE PESMI ZA VIOLINO IN KLAVIR
Violina: DEJAN BRAVNIČAR, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: KONCERT ZA FAGOT IN ORKESTER
Fagot: ZORAN MITEV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: LORIS VOLTOLINI

IGOR DEKLEVA: LEGATO SONATINA
Klavir: IGOR DEKLEVA

Pesnica Ljubka Šorli, rojena leta 1910, se je rodila v Tolminu, živela in umrla je v Gorici. O krajih, ki jim zgodovinska usoda ni prizanašala, je napisala marsikatero pesem. Tak je tudi sonet Pogled na Goriški grad.

Igralec Aleš Valič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

Posvečamo se slovenski ljudski glasbi, obdelavam ljudskih melodij iz vse Slovenije, ki so jih pisali po večini slovenski skladatelji. Številne so navdahnile iste pesmi, nekatere boste zlahka prepoznali, druge pa so avtorji nekoliko bolje zastrli.

ALOJZ SREBOTNJAK: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI ZA GODALNI ORKESTER
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: UROŠ LAJOVIC

JOSEPH LANNER / ANDREJ OMEJC: ŠTAJERSKI PLESI, OP. 165
Violina: PETRA KOVAČIČ, ansambel: 4SAXESS (MATJAŽ DREVENŠEK, ANDREJ OMEJC, OSKAR LAZNIK, DEJAN PREŠIČEK)

EMIL ADAMIČ: KOROŠKA SUITA
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO LETONJA

JAKOB JEŽ: TRETJA SUITA NARODNIH
VOKALNA SKUPINA CANTICUM, dirigent: JOŽE FÜRST

MARJAN KOZINA: SIMFONIJA - BELA KRAJINA
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: MARKO MUNIH

VLADIMIR LOVEC: ŠTIRJE LJUDSKI MOTIVI
Flavta: JOŽE POGAČNIK in MAJA TELBAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN, klavir: ANDREJ JARC

JANI GOLOB: ŠTIRI SLOVENSKE LJUDSKE PESMI ZA GODALA
GODALA SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA, solist (viola, 3): FRANC AVSENEK, dirigent: ANTON NANUT

PAVEL DOLENC: RAPSODIA SLOVENICA ZA VIOLINO IN KLAVIR
Violina: MATEJ HAAS, klavir: KLEMEN GOLNER

ALDO KUMAR: ISTRSKA SUITA
GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: MARKO LETONJA

IVO PETRIĆ: KOROŠKE VARIACIJE ZA KITARO
Kitara: KATJA POROVNE SILIČ

10:00
Poročila

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 - Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.

11:00
Poročila

Izpusti toplogrednih plinov ne vplivajo le na segrevanje ozračja, ampak tudi na višjo temperaturo oceanov in na življenje v njih. Medtem ko so se do še pred nekaj leti segrevali predvsem zgornji sloji oceanov, raziskave kažejo, da se zdaj že segreva tudi voda v velikih globinah. To močno vpliva na življenje v oceanih in zaradi večanja kislosti še zlasti na organizme, ki tvorijo lupine, kot so korale. Raziskovalci iščejo načine, kako jih v večji meri zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Eden od takih načinov je ob pomoči mikroorganizmov.

Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika oddajo posvečamo uglasbeni poeziji slovenskih pesnikov. Predstavljamo kantato Stara Ljubljana Janija Goloba, nastalo na poezijo Nika Grafenauerja in Prešernove pesmi, ki so jih uglaasbili Radovan Gobec, Ubald Vrabec in Stanko Premrl.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Poslušamo posnetek prve koncertne izvedbe Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbrück, ki je nastal 28. septembra 2022 v Cankarjevem domu. Zbor in orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Simon Krečič.

14:00
Poročila

Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića in film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Pogovarjamo se tudi z Nino Blažin, režiserko filma V tišini življenja, in ocenjujemo filma Nekoč v Posočju Eme Kugler in Samota Ninne Pálmadóttir.

O nacistih je, zanimivo, nastala tudi črna komedija. Slednja, obarvana z znanstvenofantastiko, je nastala leta 2012, in sicer pod taktirko režiserja Tima Vuorensola. Finsko-nemško-avstralski film z naslovom Iron Sky – Jekleno nebo – s približno 7,5 milijonskim proračunom, je celovečerec, za katerega so ob nastajanju, k oblikovanju s finančno podporo, raznimi zamislimi in tudi s samo promocijo, veliko pripomogli tudi samo oboževalci.
In kaj oz. kdo je bil povod za nastanek filma s takšno vsebino? Slovenska skupina Laibach je namreč leta 2006 z izdajo svojega albuma navdihnila režiserja Tima Vuorensola k snovanju filma z nadvse zanimivo zgodbo in tako sta, filmska ekipa in glasbeniki, takoj začeli uspešno sodelovati. Skozi piker humor, ki ga nosi film, obarvan z burlesko, absurdom v slogu Monty Phytona, satiro, tudi temačnostjo, ki jo v svojih stvaritvah prikazuje Stanley Kubrick, ter s stiliziranimi akcijskimi prizori, se glasba zasedbe Laibach zlije v eno.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ko si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije, potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega.
A kjer koli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kot tudi za tiste, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, preučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač.
Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale ob novogoriški evropski prestolnici kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja.

Tokrat smo oddajo zasnovali v duhu skladb za dva klavirja, saj smo izbrali posnetke s koncerta, na katerem je nastopil klavirski duo Mari in Momo Kodama. Sestri pogosto koncertirata skupaj, za koncert, ki je bil 7. novembra lani v kulturnem centru Mušašino v Tokiu na Japonskem, pa sta izbrali dela Ravela, Stravinskega, Čajkovskega in Messiaena.

Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, bo v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja galerije Gong v Novi Gorici Nataša Kovšca.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

19:30
Medigra

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom že tradicionalno v Cankarjevem domu poteka državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2025. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, nagrade sklada pa gredo v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.

21:30
Poigra

22:00
Poročila

Predvajamo izbrane posnetke s koncerta Švedskega radijskega zbora, ki je 29. aprila 2023 nastopil v stockholmski katedrali Storkyrkan. Zbor je na koncertu vodil njegov umetniški vodja, ugledni in v mednarodnem zborovskem svetu priznani latvijski dirigent Kaspars Putninš. Spored je bil v znamenju dveh motetov, op. 74 Johannesa Brahmsa, del Andersa Hillborga z naslovoma Mouyayoum in The breathing of the world (V dihu sveta) in kratkega zborovskega stavka Morje iz niza Treh morskih vizij Göste Nystroema.

V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada.

Interpretacija Gaja Filač,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Klemen Markovčič.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.

Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom predvajamo glasbo letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada – basista in skladatelja Tomaža Groma. Takole so med drugim zapisali v utemeljitvi: »Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru.«

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov