Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 8. feb. 2025

Ars • Sob, 8. feb.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Poscha, Kogoja, Jakončiča, Vilharja, Savina, Škerjanca, Maška, Webra, Glinke, Straussa, Groma, Lipovška, Rahmaninova in Nedvĕda.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Letošnji Prešernov dan je tudi uradni začetek Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025. V tem ozračju bomo zdajle tudi ob poslušanju pesmi z naslovom Pot od Trsta do Gorice. Napisal jo je slovenski pesnik in pisatelj Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Sicer se je rodil v Dolini pri Trstu, zdaj pa živi v Hruševici na Krasu in v Trstu.

Igralec Aleš Valič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v italijanski Gorici namreč že leta poleg mešanega delujejo še otroški, fantovski in dekliški mladinski zbor pod strokovnim vodstvom Mateje Černic, Mirka Ferlana in Damijane Čevdek Jug. Prav slednja je pri mladih pustila neizbrisno sled, vtisnjeno s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, saj so prvi njihovi spomini odkrivanja lepote petja v zboru vezani na njeno natančno in ljubeče vodenje v otroškem zboru. Prav na tem prostoru, kjer se tudi mladi zavedajo kulturnih razlik vezanih na kolektivni spomin, ki se je oblikoval straneh meje tudi diametralno nasprotno, kot poudarja zgodovinarka Kaja Širok, imajo mladi pevci priložnost, da v mednarodni skupnosti razpirajo pogled tako, da se svetloba osredišči na umetnost. Ob slavnostnem odprtju evropske prestolnice kulture ne moremo spregledati te tako pomembne vloge negovanja odnosa do umetnosti, ki na koncu koncev, kot v sproščenem pogovoru pritrdijo tudi fantje Mešanega mladinskega zbora Emil Komel, predstavlja osnovo za vsa nadaljnja kulturna, socialna in ekonomska vprašanja.

11:00
Poročila

Akademska kiparka Dragica Čadež je ena najbolj uveljavljenih slovenskih umetnic, ki že več kot šestdeset let ustvarja v domačem in tudi mednarodnem likovnem prostoru. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Je tudi letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Mladost je preživela v Mariboru, kjer jo je za kiparsko oblikovanje navdušil priznani kipar Gabrijel Kolbič, poleg njega pa tudi Vlasta Zorko in Slavko Tihec. Bila je prva kiparka, ki se je leta 1982 habilitirala za univerzitetno profesorico na področju kiparstva. Z združevanjem različnih kiparskih tehnik je v slovensko umetnost vnesla nove smernice in jih nadgradila v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Njeno polje ustvarjanja obsega predvsem klasične kiparske materiale, hkrati pa je posebno mesto namenila keramiki, ki jo je uveljavila tudi kot ustanoviteljica mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je o njeni ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

Tokratno praznično oddajo Oddaljeni zvočni svetovi namenjamo sožitju med narodi, svetim pijačam in drugim snovem, ki so jih ljudje že od nekdaj posvečali duhovom in bogovom. Jasno je, da je vsebina preobsežna za eno samo oddajo, zato se bomo posvetili predvsem osnovni ideji sožitja, iskanja stika z dobrim, onstranstvom, pa tudi s preprosto željo po pravici do življenja in preživetja, ki jo vsako ljudstvo zasluži, ne glede na velikost in vse tiste, ki mu to pravico kratijo in oporekajo … Mimogrede bomo seveda slišali nekaj primerov glasbe, ki je tako ali drugače povezana z iskanjem božanskega v človeku, ali pa le s poskusom lajšanja vsakodnevnega trpljenja …

39. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital se je pred 39 leti začel kot protest, kot delček boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor proti namenom nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Recital hkrati poteka na ljubljanskem Prešernovem trgu, na mariborskem Grajskem trgu in novogoriškem Bevkovem trgu – tam v okviru otvoritvenih slovesnosti Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica.
V Mariboru recital povezuje igralka Mateja Pucko, v Ljubljani pa napovedovalka Maja Moll. Dogodek režira Alen Jelen.

13:00
Poročila

Pogovori s Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2025:

kiparka Dragica Čadež (Aleksandra Saška Gruden)
režiser in performer Dragan Živadinov (Petra Tanko)

vizualna umetnica Nika Autor (Petra Meterc)
oblikovalski kolektiv Grupa Ee (Tesa Drev Juh)
glasbenik Tomaž Grom (Primož Trdan)
pisateljica Nataša Kramberger (Vlado Motnikar)
gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac (Ana Lorger)
oblikovalec zvoka Julij Zornik (Tina Poglajen)

Izbor glasbe Tina Ogrin, ton in montaža Maks Pust, redakcija Staša Grahek.

14:00
Poročila

Glasbena medigra.

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellaviteja in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica na trgu Evrope z nagovori predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ter drugih visokih gostov.

Peter Iljič Čajkovski je svoj obsežni Klavirski trio v a-molu, op. 50 podnaslovil V spomin na velikega umetnika. Posvetil ga je svojemu tesnemu prijatelju in mentorju Nikolaju Rubinsteinu, ki je preminil marca 1881. Obsežno komorno skladbo, ki je nastajala v Rimu ob koncu leta 1881 in januarja naslednje leto, so izvedli 6. avgusta lani v cerkvi v Nordbyju, kraju v neposredni bližini mesta Esbjerg na zahodni obali Danske. Tam so na koncertu v sklopu Poletnega festivala Fanø nastopili člani Tria Fortuny: violinist Joel Bardolet, violončelist Pau Codina in pianist Marc Heredia.

Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja Evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.

19:15
Poigra

Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca.

Režiser in avtor radijske priredbe: Aleš Jan
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Nastopata – Polde Bibič in Boris Ostan

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997

19:40
Poigra

Poslušali ga bomo v slovenskem prevodu Nika Štritofa in v izvedbi dveh nagrajencev Prešernovega sklada – sopranistke Olge Gracelj in baritonista Branka Robinšaka. Nastopili so še: Franc Javornik, Jaka Jeraša in Vlado Lebarič. Posnetek je nastal novembra 1985 v Slovenski filharmoniji, zbor in orkester ljubljanske Opere je igral pod vodstvom Igorja Švare.

22:05
Poigra

Galerija Tate Modern v Londonu ima razstavno dvorano, poimenovano Turbine Hall, ki je tako velika, da rada postane problem za umetnike, ki v njej razstavljajo. Prostor ima razstavno površino 2.200 kvadratnih metrov, in ko umetniki ustvarjajo dela za to dvorano, pogosto povedo, da je to največji prostor, za katerega so kdaj kaj ustvarili. V letih 2002/2003 je britanski umetnik Anish Kapoor prav za to Turbinsko dvorano ustvaril skulpturo Màrsij, ki je navdihnila nastanek dela LamenTate skladatelja Arva Pärta.

Miljana Cunta je lani za pesniško zbirko z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobila nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado. Slišali boste nekaj pesmi iz te zbirke.

Interpretka: Vesna Jevnikar,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden,
urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman,
leto nastanka: 2022.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov