Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ali doživljamo in preživljamo tudi globine in brezna svojih prednic in prednikov in kako je lahko vonj po kavi rešilna bilka – je med drugim tema pesmi "Eno tistih juter". Živa Čebulj je leta 2023 v zbirki Sončnica objavila svoj pesniški prvenec Sama ljubezen je to, omenjena pesem pa doslej še ni bila objavljena.

Pesem interpretira pesnica sama.
Posneto 2024.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah. Tam se je tudi seznanil z džezom in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študij glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk pri francoski skladateljici Nadii Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival, da je glasbenik, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk pri Nadii Boulanger pa mu je razkril, da se sam najiskreneje izraža prav z glasbo tanga.

Harmonikar Marko Hatlak se na svoji pestri umetniški poti že vrsto let posveča prenosu Bachovih del v zvočni svet harmonike. V Slovenski filharmoniji v Ljubljani bo 26. februarja v okviru Zimskega festivala nastopil z vrhunskimi glasbeniki, s katerimi bo poustvaril veličino nekaterih največjih Bachovih mojstrovin. V oddaji pripoveduje o svojem odnosu do Bachove glasbe, o sodelovanju s pevcema, Bernardo in Marcosom Finkom, s katerima je poleti 2024 obiskal od vojne prizadeto Etiopijo in o pomenu umetnosti..

Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, samo ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, vendar so se morali po sporazumu z Anglo-Američani umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 povsem drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti.

Lina Akif je dramska igralka in performerka, ki je na letošnjem 33. festivalu Dnevi komedije prejela nagrado žlahtna komedijantka, in sicer za vlogo v predstavi Tatovi podob v produkciji zavoda Emanat. Članica Slovenskega mladinskega gledališča je v tehnoburleski poustvarila Kamalo Harris in Štajerko v boju za naziv vinske kraljice. Kot je zapisala strokovna žirija, se je Lina Akif izkazala kot izvrstna komedijantka, ki s svojo močno igralsko prezenco, drzno performativno držo v gledalcu na eni strani izvablja smeh in na drugi povzroča čustvene pretrese. Čeprav sta njeni točki začinjeni z veliko humorja, služita kot opomin, v kakšnem svetu živimo, pa si ne bi želeli.
V oddaji smo se z žlahtno komedijantko pogovarjali o tem svetu, v katerem živimo, komediji in še čem.

Foto: Luka Kaše

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Sedem let po veseli, ironični Prvi simfoniji, »Klasični«, Sergeja Prokofjeva naj bi bila njegova Druga simfonija delo »iz jekla in železa« z razklanimi, disonantnimi zvoki . Redko izvajano delo so navajali kot "brutalno", "boleče" in "neljubo". Ampak zagotovo ne dirigent Franz Welser-Möst, ki simfonijo zelo ceni. Tako kot Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega, njegovo »Simfonijo usode«, o kateri je skladatelj zapisal: »Po vsaki izvedbi postajam vedno bolj prepričan, da je moja zadnja simfonija spodletelo delo. Izkazalo se je preveč barvito, preveč gromozansko, preveč neiskreno, predolgo in prav nič privlačno. Se je začetek konca res že začel?" Simfonija je postala eno najbolj priljubljenih orkestralnih del vseh časov.
Obe simfoniji sta bili na programu koncerta, ki ga je Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko avstrijskega dirigenta Franza Welserja-Mösta izvedel 11. oktobra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu.

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo študijskemu programu Oblike govora, ki ga je mogoče obiskovati v sklopu druge stopnje študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študijski program traja dve leti. Sestavljata ga smeri Govorno sporočanje in Oblikovanje govorjenih besedil. V oddaji bo program podrobneje predstavila docentka za področje govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani doktorica Nina Žavbi.

Oddajo posvečamo zborovski ustvarjalnosti sodobnega škotskega skladatelja Jamesa MacMillana, ki je ustvaril obsežen opus sakralnih del za vokalne zasedbe. V oddajo nas bo uvedel zbor BBC Singers pod vodstvom Stephena Cleoburyja. Poslušali bomo izvedbo moteta O vzhajajoči svit večne luči skladatelja Jamesa MacMillana. V tokratni oddaji se namreč odpravljamo v svet zborovske ustvarjalnosti tega sodobnega škotskega skladatelja. James MacMillan, rojen leta 1959, je zaslovel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko je bila na festivalu BBC Proms izvedena ena izmed njegovih novitet. Od takrat ga k sodelovanju vabijo številni priznani orkestri ter vokalni sestavi. Njegove skladbe navdihujejo tako škotska ljudska ustvarjalnost kot aktualne socialno-politične tematike. Poleg tega je MacMillan, katoličan in laični dominikanec, ustvaril obsežen opus sakralnih del. Po njih radi segajo tudi slovenski zbori. Poslušajmo motet Dana mi je vsa oblast v izvedbi Komornega zbora Utopija in realnost.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni naključno vzame knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Muzikal Natakarica, v izvirniku Waitress, je nastal po istoimenskem filmu iz leta 2007. Podobo glasbenega gledališča sta mu nadeli Sara Bareilles, ki je napisala glasbo in besedila songov, ter Jessie Nelson, ki je napisala scenarij. Čeprav so pravice za gledališko uprizoritev kupili že leta 2007, so se glasbene preobleke lotili šest let pozneje, torej leta 2013. Prvo uprizoritev je muzikal doživel leta 2015, na broadwajske deske pa je stopil aprila leta 2016. Zgodba muzikala se spleta okoli natakarice, ki je ujeta v nesrečni zakon in ki se v času, ko nenačrtovano zanosi, zaplete tudi s svojim ginekologom. Ujetnici v mrežo odnosov se kot pot v svobodo pokaže glavna nagrada tekmovanja v izdelovanju pit. Glasba in besedila, ki nas bodo popeljali skozi zgodbo natakarice, so delo Sare Bareilles, ki je bila nominirana za nagradi tony in grammy. Poleg pevcev nam bo zgodbo pripovedoval tudi šestčlanski orkester, ki ga sestavljajo: klaviaturist, pianist, čelist, kitarist, kontrabasist in tolkalec.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay (1892–1950) je opozorila nase, že ko je imela dvajset let in je pesem Renascence poslala na natečaj ter po nekaterih mnenjih zmagala, po drugih pa so bili trije moški kolegi boljši. Vsekakor so imeli njeno poezijo za izjemno še za njenega življenja; leta 1923 je dobila Pulitzerjevo nagrado za poezijo in leta 1943 Frostovo medaljo. Je morda to, da je bila ženska, krivo, da za osemnajst let starejšega Frosta vemo vsi, za Edno St. Vincent Millay pa pri nas komaj kdo? Ob njenih pesmih v prevodu Mateja Venierja, tudi avtorja Literarnega večera, si lahko mnenje izoblikujemo sami.

Igralka Sabina Kogovšek,
Bralec Renato Horvat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

Tokrat bomo poslušali deli iz nedavno izdanih plošč zvočne umetnice Manje Ristić, ki zadnjih nekaj let živi in ustvarja na otoku Korčula – ta ji daje pomemben navdih tako za njeno ustvarjalnost, kot za nenehno prevpraševanje o človekovi vpetosti v tamkajšnjo (pod in nad vodno) krajino.

Petra Bauman je uveljavljena slovenska pesnica. Lani je pri Književnem društvu Hiša poezije izšla njena pesniška zbirka z naslovom Dan v zalivu, pred tem je leta 2019 objavila zbirko Paradiž, leta 2008 pa prvenec z naslovom Januar. Poezijo objavlja v revijah in na radiu. Piše tudi prozo in literaturo za otroke. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj novih, še neobjavljenih pesmi Petre Bauman z naslovom Končno neskončno.

Interpretacija Tina Resman Lasan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.