Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Jan Ladislav Dussek: Klavirski kvintet v f – molu, op. 41, Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo in Jiří Ignác Linek: Koncert v C – duru za orgle in orkester.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Franz Kramář Krommer: Koncert za klarinet in orkester in Bohuslav Martinu: Variacije na slovaško temo za violončelo in klavir.

Dnevi so že daljši, ampak zima se še ni poslovila. V izbrani pesmi avstrijski pesnik Ernst Jandl naslovni motiv spretno preplete s socialno temo.

Interpretira Boris Ostan.
Posneto je bilo leta 2004.

Na sporedu dela Bedřicha Smetane (samospev Kdor zlate strune zna ubrati iz cikla Večerne pesmi in Vltava iz cikla Moja domovina) ter Antonina Dvořáka (Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Humoreska v jazzovski priredbi Joea Venutija).

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel s študijem glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri. Največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger svetovala nekaj, kar je dokončno spremenilo njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav z glasbo tanga.

Manca Košir je bila ob številnih svojih javnih vlogah zagotovo tudi ena izmed najvidnejših, najbolj zagnanih slovenskih bralk; kot strastna zagovornica in promotorka branja je svoje življenje zato v veliki meri posvetila širjenju bralnega virusa med Slovenci in k branju knjig spodbudila številne mlade in manj mlade posameznike. Tudi zato so nekateri njeni prijatelji in znanci, predvsem pa ljubitelji branja dali pobudo, da bi 5. marec, Mančin rojstni dan, razglasili za vseslovenski dan branja. Poimenovali so ga Mančin dan branja, ljubezni in navdiha, prvič pa ga bomo zaznamovali prav letos. Pobudo so podprle številne ustanove. Gostimo Žiga Valetiča, skrbnika literarne zapuščine Mance Košir, prof. dr. Marka Pavliho, predlagatelja pobude »Mančin dan«, Tanjo Tuma, predsednico Slovenskega PEN-a, in Alenko Štrukelj, predstavnico Andragoškega centra Slovenije.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb z oboistko Majo Kojc, dolgoletno solistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je po uspešno opravljeni avdiciji postala redna članica orkestra septembra 1993. Maja Kojc je že naslednje leto postala 1. solistka oboistka orkestra, od junija 2013 pa je umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala oboo pri profesorju Božu Rogelja, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu in ga končala z magisterijem. Poleg dela v orkestru igra in snema v različnih komornih zasedbah, hkrati je tudi ustanovna članica pihalnega kvinteta Ariart. Oboistka Maja Kojc bo nastopila v Sonati za oboo in klavir Francisa Poulenca, 1. stavku Koncerta za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, skladbi A propos Danubiana za oboo oz. angleški rog in klavir Blaženke Arnič, Kaganovih sanjah za oboo solo Nenada Firšta in v Pihalnem kvintetu Slavka Osterca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 27. februarja ob 17.05.

Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.

Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, težje pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo.

Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica kandidature GO! 2025

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Janez Podlesnik
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Posnelo Uredništvo za kulturo, februarja 2025.

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je pri Založbi FDV izšla znanstvena monografija z naslovom Digitalizacija dela in življenja, v kateri 20 avtoric in avtorjev v svojih prispevkih z različnih zornih kotov pretresa vpliv novih tehnologij na naš svet. O monografiji in ugotovitvah, ki jih predstavlja, se bomo pogovarjali s sourednico redno profesorico doktorico Aleksandro Kanjuo Mrčela. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Galeriji Jakopič je na ogled razstava Na robu pretekle prihodnosti etiopske fotografinje Aïde Muluneh, v Galeriji Photon pa se s svojimi deli v dialog postavljata fotografa mlajše generacije: Olja Simčič Jerele in Aljaž Lavrič. V okviru 8. zimskega Festivala Ljubljana bo danes v Slovenski filharmoniji mogoče poslušati koncert Bachovih koralov in instrumentalov. Ana Schnabl, pisateljica in urednica, je pri založbi Beletrina pred kratkim izdala roman September. Vabljeni k poslušanju!

Na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja se je Marijan Lipovšek ponovno posvetil obdelovanju ljudskega gradiva, zatem se je ob koncu sedemdesetih za dobro desetletje odrekel skladanju za glas in klavir. Začel pa je s preizkušanjem različnih povezav glasu z instrumentalnimi skupinami, tako s komornimi zasedbami kot s simfoničnim orkestrom.

Tokrat poročamo o uspešni premieri baleta Hamlet v ljubljanski Operi ter o navdušujoči izvedbi Brittnovega Vojnega rekvijema, ki je odprl letošnji Zimski festival v organizaciji Festivala Ljubljana. V Tržaški Operi smo si ogledali Puccinijev Triptih, eno najboljših predstav v zadnjih letih v tej operni hiši, napovedujemo pa tudi koncert neobičajne komorne zasedbe, ki ga bomo na programu Ars neposredno prenašali v petek, 28. februarja.

Glasba je na začetku dvajsetega stoletja za nekaj časa zapustila slog glasbene romantike. Na razpotju so se križali različni slogi, skladatelji pa so se odločali tako ali - po svoje. Tudi slovenski skladatelji so ravnali različno. Veliko jih je osvojilo svojo lastno pot.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je bil urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Dvajseto stoletje se je zgodilo v Parizu. Povedano še drugače: Pariz se je zgodil dvajsetemu stoletju. Tudi kabaret, ki se je rodil na Montmartru, je kmalu zavandral po Evropi in razširil svoj kritični hvalospev človeštvu. Najbolj pa se je prijel tam, kjer bi ga pričakovali najmanj: v Nemčiji.

Svetovne glasbene dneve od začetka dvajsetih let festival prireja mednarodno združenje za sodobno glasbo ISCM, ki na ta način vztrajno promovira novo glasbo in ponuja njeno izmenjavo. Zgodnje festivalske izvedbe je kot predstavnik in poročevalec spremljal Slavko Osterc, po dolgoletnem predstavniku Pavlu Mihelčiču, ki je festival dvakrat pripeljal tudi v Slovenijo, pa slovenske skladatelje v ISCM predstavlja Žiga Stanič. Ta bo v pogovoru predstavil lansko dogajanje na Ferskih otokih, poslušali bomo izbor glasbe predstavljenih skladateljev in pogledali tudi k letošnji izvedbi festivala.

Podali se bomo v materialnost in prostorskost zvoka nove glasbe argentinskega skladatelja Gabriela Paiuka ter na zvočno-glasbena pohajkovanja francoskega elektroakustičnega improvizatorskega tria Locus Asper Locus, ki ga tvorijo Benjamin Bondonneau, Xavier Charles in Lionel Marchetti.

Kseniji Čuić Bratina, ki se poklicno ukvarja s psihoterapijo, je pri literarnem ustvarjanju blizu kratka prozna oblika, ki jo tudi obvlada. V Literarnem nokturnu dramska igralka Darja Reichman interpretira njeno kratko zgodbo z naslovom Kot vedno.

Tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
redakcija Staša Grahek.
Posneto 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.