Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Velikokrat so najbolj povedne, razkrivajoče in ganljive vsakdanje stvari. V pesmi Saše Vegri so to otroški čevlji.

Interpretka Ljerka Belak.
Posneto 2006.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Partitura Čarodejke (štiridejanke Petra Iljiča Čajkovskega) je precej bolj zapletena od Onjeginove, v njej pa je skladatelj v izvrstnih melodičnih linijah izrisal tako poetično kot povsem običajno govorico.

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah. Tam se je tudi seznanil z džezom in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študij glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk pri francoski skladateljici Nadii Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival, da je glasbenik, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk pri Nadii Boulanger pa mu je razkril, da se sam najiskreneje izraža prav z glasbo tanga.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1.Marjan Kozina: »Proti morju« - simfonična pesnitev
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.:Samo Hubad

2.Alojz Srebotnjak: Šest skladb za fagot in klavir
Izv.: fagot: Jože Banič
klavir: Leon Engelman

3.Danilo Švara: »Nina« - suita iz baleta
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.:Uroš Prevoršek

Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem animiranih filmov, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, ki nagovarjajo mlajše občinstvo, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta. Zanj je je Leon Vidmar prispeval eno izmed treh zgodb – te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki pa v celoti tematizira smrt.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tokrat se podajamo v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz ciklusa Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko. Izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so razkrila dele severnega grobišča Emone, ki so bili do tedaj še neraziskani.
Predstavljamo tudi knjižne novosti: tri knjige poezije, izšle v zbirki Aleph Centra za slovensko književnost in šest del iz zbirke Lambda, ki izhaja pri Škucu.

Zadnje tedne predstavljamo prejemnike študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, med katerimi je tudi sopranistka Katarina Zorec. Nagrado je prejela za umetniške dosežke v študjskem letu 2023/24. Katere je vključila v prijavo, bo predstavila sama, je pa med njimi tudi uprizoritev Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi.

Tilen Slakan (Jakob Barbo): Ko te ni
Giaccomo Puccini: Gianni Schicchi, Laurettina arija O mio babbino caro
Hugo Wolf (Eduard Mörike): To je on, Nenasitna ljubezen, Skritost

Pesnik in prevajalec Pino Pograjc je leta 2022 objavil pesniško prvenko Trgetanje; tistega leta se je o njej pogovarjal z Zalo Trebežnik v odlični epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige (najdete jo na povezavi https://365.rtvslo.si/podkast/jabolka-hruske-in-knjige/174946386). Nakar je sledil pesnikov izbruh pesniških zbirk: z letnico 2024 so namreč izšle kar tri njegove pesniške zbirke: Trepete, Izbruhijada in Megalomast. Več o eni izmed omenjenih zbirk, o zbirki s skrivnostnim naslovom Trepete (objavljeni v zbirki Lambda pri Škucu) pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi po svojem izboru. Ob poslušanju vam bo jasno, zakaj pesnik razume (že od nekdaj) poezijo kot izjemno osebnoizpovedno zvrst. Nikar ne zamudite.

V oddaji Banchetto musicale se bomo danes in naslednji četrtek posvetili instrumentalnim priredbam operne glasbe od konca 17. do začetka 20. stoletja. Tovrstne priredbe so bile še posebno pomembne pred nastankom posnetkov, saj so ljubiteljem glasbe omogočile izvajanje in poslušanje priljubljenih opernih arij doma in ob drugih priložnostih zunaj opernih hiš.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Tirolski kitarist in skladatelj je znan po svoji žanrski širini. Jazz meša s fusionom, popom, rockom, bluesom in še čem. Njegov dolgoletni trio krasi eleganca, toplina, liričnost. K temu levji delež pridoda tudi naš trobentač, David Jarh.
Zasedba bo 15. marca nastopila v ljubljanski Cukrarni v okviru cikla Jazz Ars All Stars.

V dvorani Union v Mariboru so v letu 2024 gostovali Komorni orkester iz Stuttgarta pod vodstvom Thomasa Zehetmairja, Komorni orkester Württemberg Heilbronn z dirigentom Gilbertom Vargo in Komorni orkester iz Züricha s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannom.

V Komornem studiu bomo predstavili posnetke solističnih koncertov z mednarodnimi komornimi orkestri, ki so v letu 2024 nastopili v orkestrskem ciklu Narodnega doma Maribor. S 3. koncerta, ki ga je januarja 2024 izvedel Komorni orkester iz Stuttgarta pod vodstvom Thomasa Zehetmairja, bomo predstavili tristavčni Koncert za flavto in orkester št. 1 v G-duru, KV 313 Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zaigral francoski flavtist Emmanuel Pahud, prvi flavtist simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije. Flavtist Emmanuel Pahud in Komorni orkester iz Stuttgarta sta potem izvedla skladbo Odelette za flavto in orkester, op. 162 Camilla Saint-Saënsa. Na 5. koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor je aprila 2024 pri nas prvič gostoval Komorni orkester Württemberg Heilbronn. Predstavil je Koncert za klavir, trobento in godala št. 1 v c-molu, op. 35 Dmitrija Šostakoviča v štirih stavkih, ki so ga izvedli: pianistka Elisabeth Brauss, trobentač Simon Höfele in Komorni orkester Württemberg Heilbronn pod vodstvom dirigenta Gilberta Varge. V drugem delu koncerta so isti izvajalci zaigrali še Concertino za trobento, klavir in godalni orkester Andréja Joliveta. Na 2. koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor v novi sezoni je decembra 2024 v dvorani Union prvič gostoval Komorni orkester iz Züricha s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannom. S slovito nemško violinistko Arabello Steinbacher je izvedel Koncert za violino in orkester v a-molu Johanna Sebastiana Bacha, z oznako del 1041, v drugem delu pa še Bachov Koncert za violino, godala in generalni bas v E-duru, z oznako Bachovih del 1042.

Čeprav v manjši meri, je tudi radijska igra zasnovana na življenjski zgodbi slovenskega alpinista in filozofa Klementa Juga, ki se je rodil leta 1898 v Solkanu, lansko leto pa smo obeležili sto let odkar je avgusta leta 1924 omahnil v smrt pri plezanju v severni triglavski steni. Dramska zgodba je sestavljena iz dramatiziranih epizod, deloma oprtih na stvarno gradivo in ilustriranih s citati iz Jugove zapuščine in del drugih avtorjev. V ospredju je podoba Jugove radikalne življenjske filozofije, njegov posebni položaj v filozofskem seminarju na ljubljanski univerzi v dvajsetih letih preteklega stoletja, in njegova ponesrečena ljubezenska zveza s študentko Milko. Klementovo filozofsko–kritično razmerje do družbenega okolja, ljubljanske inteligence, a tudi do stanja v človeštvu nasploh, je narekovalo njegovo nepopustljivo stremljenje po drugačnem, višjem življenju. Zato si je treba utrditi značaj, privzgojiti voljo, osebno svobodo in postati človek energije in etike. Človek se preizkusi le, ko izziva nevarnost in se izroča usodnim preizkušnjam, ali kot pravi sami: »Samo v bližini smrti se živi zares«. Nad samim seboj se dá torej še najzanesljiveje zmagovati v nevarnih alpinističnih vzponih, ti pa se lahko končajo tudi tragično.

Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič

Klement – Marko Mandić
Milka – Barbara Žefran
Profesor – Branko Šturbej
Gregor – Branko Jordan
Sonja – Maša Derganc
Albert – Rafael Vončina

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2004

Glasbena medigra.

Pesmi o ostarelem očetu, ki počasi tone v 'močvirje pozabljanja'. "Vztrajno navijam Salvadorjeve ure," je avtorica zapisala v uvodu k pesniškemu ciklu.

Igralec Matej Puc,
urednik oddaje Vlado Motnikara,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Režiser: Klemen Markovčič

Posneto februarja 2025.

V svoji glasbi je Dohnanyi razkril, kako močno so nanj vplivala Brahmsova dela. Tako kot Brahms se drži natančne oblike, tako kot Brahms je tudi napolnil svojo obliko z glasbo, ki je skoraj čutnega značaja. Veliko Dohnanyijevih melodičnih tem je presenetljivo podobnih Brahmsovemu liričnemu slogu. V svojih delih ni nikoli pokazal osebne izvirnosti, vendar je napisal nekaj očarljive glasbe, ki jo številni obiskovalci poslušajo z velikim zadovoljstvom.
Suita za orkester je razmeroma zgodnje Dohnanyijevo delo. Napisal ga je leta 1909 in je med vsemi njegovimi najbolj znano.