Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan, na pustno soboto, z glasbo Arbana, Satija, Straussa mlajšega, Liszta in Arniča.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V novi dan, na pustno soboto, z glasbo Svendsena in Sviridova.

"Pesem je zame doživetje, strnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno; novo odkritje, trenutek, ko nenadoma ugledam kaj v čisto novi luči in novi zvezi. Moja pesem vedno nastane iz osrednje misli, ene predstave, enega žarišča: vedno od znotraj navzven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot različni zunanji atributi, na primer besedni nakit." Tako je Janko Glazer leta 1952 opisal svoj pristop k poeziji. V trenutek je tako ujel tudi mesec marec.

Interpret bo Damjan Trbovc.

V novi dan, na pustno soboto, z glasbo Dvořáka, Berlioza, Dukasa, Ljadova, Mozarta, Musorgskega, Schobbna in Saint-Saënsa.

Leta 1785 je dunajsko združenje Tonkünstler, ki je podpiralo vdove in sirote poklicnih glasbenikov, pri Wolfgangu Amadeusu Mozartu naročilo novo zborovsko delo za svoj dobrodelni koncert. Skladatelj je (v časovni stiski ali pa le zato, ker se je ponujala priložnost) segel po svoji nedokončani Maši v c-molu, stavkih Kyrie in Gloria. Podložil je novo besedilo, v italijanščino prepesnjeni Davidov psalm št. 51 Saveria Mattea. Dodal pa je dve novi ariji ter kadenco za dva soprana in tenor v zadnjem, desetem stavku. Nastala je kantata, ki jo danes po večini poznamo z naslovom Davidde penitente/Spokorjeni David.

Pogovor s člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, ki so med letošnjimi prejemnike nagrade Prešernovega sklada. V komisiji so o kolektivu zapisali, da mu je "v zadnjih letih delovanja z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture uspelo ustvariti poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in koherentnost". Celostne grafične podobe, ki jih ustvarjajo, so kompleksne, subtilne in udarne hkrati. Ni jih strah ,starih' referenc, pozabljenih tehnik ali nenavadnih formatov. […] Eksperiment, neobremenjeost, drugačnost, odprtost, sposobnost zajemanja iz sodelovanja, iznajdljivost … Vse to so lastnosti delovanja skupine. Ne nazadnje pa gre seveda tudi za jasnost in prepoznavnost oblikovalskega jezika, tehnično dovršenost in konsistentnost; vse skupaj je, gledano kot celota, zanesljivo redkost v današnji družbi."
Pogovor z Damjanom Ilićem, Mino Fino in Ivianom Kanom Mujezinovićem je posnela Tesa Drev Juh.

Eden izmed otokov Republike Mavricij v Indijskem oceanu je tudi Rodrigues, ki je več kot petsto kilometrov oddaljen od Mavricija samega, pa vendar si delita kulturo, tudi značilno zvrst glasbe, ki izvira še od afriških sužnjev: »sega«. Pravzaprav je sega več kot le glasba: zajema tudi pripovedovanje zgodb, predvsem pa ples. Glasbo navadno spremlja veliki tamburinu podoben boben – raván, besedila pa so največkrat improvizirana in imajo vse mogoče vsebine. Nekoč so prinašala predvsem osebno izpoved žalosti in bolečine.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat bomo govorili o Snu kresne noči Edwarda Cluga in Milka Lazarja v Nemški operi v Berlinu, o Pripovedovalskem festivalu in prihajajoči Fabuli, novih rimskih odkritjih pod ljubljansko Emoniko, razstavi etiopske fotografinje Aïde Muluneh v ljubljanski Jakopičevi galeriji, Mančinem dnevu branja, ljubezni in navdiha in Dnevih etnografskega filma. Oddajo pripravljamo v uredništvu za kulturo programa Ars.

Glasbena oprema: Tina Ogrin,
ton in montaža: Mirta Berlan,
redakcija: Staša Grahek.

Glasbena medigra.

Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, namenjenim mlajšemu občinstvu, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta, za katerega je Leon Vidmar prispeval eno izmed treh zgodb. Te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki v celoti tematizira smrt.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Violončelistka Sol Gabetta in Kristian Bezuidenhout sta vsestranska glasbenika; Argentinka je ena najbolj iskanih violončelistk po svetu in je razpeta med solističnimi nastopi in komornim delovanjem, Bezuidenhout pa pogosto nastopa kot član komornih zasedb ali korepetitor oz. prireja solistične recitale; trenutno je tudi umetniški vodja Freiburškega baročnega orkestra. Predvajamo Sonati št. 2 Johannesa Brahmsa in Felixa Mendelssohna v njunih izvedbah. Posnetka sta nastala 10. februarja letos v dvorani Wigmore v Londonu.

Z navdihom o navdihu. In o improvizaciji, o moči umetnosti, ki jo ob poslušanju koncerta džezovskega pianista Keitha Jarretta izpred petdesetih let vsakič znova začuti Anja Zag Golob.
Urednik oddaje je Vlado Motnikar,
Igralka Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Režiserka: ANA KRAUTHAKER.
Posneto februarja 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V zgodbi potnik v opisuje vožnjo, ki je zaradi različnih ovir postala tako mučna, da jo je zapustil. Vsakdanji dialog pa je le navidezen, saj butnejo skupaj različne usode in v kratkem skupnem času in ob notranjih mislih prvoosebnega lika je čutiti veliko več, kot lahko izrazijo besede. Medtekstovna vsebina je tudi za radijske ustvarjalce velik izziv.

Režiserka: Ana Krauthaker
Prirejevalka: Kaja Blazinšek
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar

On - Blaž Šef
Peter - Benjamin Krnetić
Plesalec - Rok Kravanja
Dekle - Sara Dirnbek
Taksist - Uroš Potočnik
Radijski napovedovalec - Bernard Stramič

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 2020.

Opera o dveh mladeničih, bratih in dvorcu, v katerem prav nič ne straši.
Brata Stefan (poje Peter Nekoranec) in Zbigniew (Paweł Konik) se s tovariši vračata iz vojne. Ko se poslavljata od vojaške suknje in prijateljev, se odločita, da bosta vse življenje ostala samska, da bi lahko v nevarnosti spet prijela za orožje. Toda njuna trmasta teta Cześnikova (Agnieszka Rehlis) je že pripravila poroko z dvema dekletoma po svoji izbiri. Ko izve, da nameravata nečaka oditi na grad Kalinów, je vsa iz sebe. Stari graščak, maršal Miecznik (Artur Ruciński), ima namreč dve lepi hčerki, Hano (Karen Gardeazabal) in Jadvigo (Agnieszka Schmidt), zato se boji, da bi se lahko nečaka zaljubila vanju. Ne ve, kako bi ju od tega obiska odvrnila, pa jima natvezi, da je maršalov grad preklet in nevaren kraj, zaradi katerega bo vsakdo, ki bo šel tja, umrl nenadne in nasilne smrti. Mladeniča se zgodbi svoje premetene tete le smejeta. Po vrsti zapletov, ki se vrstijo drug za drugim, ob koncu izvemo, da je Miecznikov praded imel devet hčera. Bile so tako lepe, da je vsak mladenič, ki je obiskal grad, takoj zaprosil za roko katere izmed njih, ljubosumne matere deklet s sosednjih posestev pa so Kalinów imenovale "Strašni dvorec". Opera ima srečen konec: brata prosita Miecznika, naj razmisli o tem, da bi ju imel za zeta. Ganjen blagoslovi oba para. Pojejo še: Mariusz Godlewski (Maciej), Krystian Adam (Damazy), Rafał Siwek (Skołuba), Zuzanna Nalewajek (Marta) in Paweł Cichoński (Grześ). Zbor podlaške opere v Bialystoku in ansambel Europa Galante vodi Fabio Biondi.

Knjiga z naslovom Moj obračun je izšla leta 1976, napisal jo je literarni zgodovinar, teatrolog in urednik dr. France Koblar. Rodil se je leta 1889 v Železnikih. Najprej je pisal poezijo in prozo, objavljal je v dijaških rokopisnih listih in katoliških glasilih. V njegovem mladostnem pripovedništvu ima opazno mesto socialna tematika. Študiral je slavistiko in klasično filologijo, v prvem obdobju je tudi prevajal, po večini iz poljščine in nemščine. Med vojnama se je uveljavil kot pomemben literarni in gledališki kritik, esejist in urednik. V letih od 1919 do 1939 si je ogledal vsako predstavo Drame SNG v Ljubljani in napisal kakšnih 370 ocen in kritičnih prispevkov. Bil je urednik pri reviji Dom in svet, skrbel je za literarni in dramski program Radia Ljubljana, bil je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, hkrati pa ves čas gimnazijski profesor.
Po vojni je bil od leta 1945 redni profesor na AGRFT, od leta 1966 predsednik Slovenske matice. Pisal je za Slovenski biografski leksikon ter izdajal zbrana in izbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov. Obširno in poglobljeno je pisal o slovenski dramatiki. Umrl je leta 1975.

Interpretira Željko Hrs,
ton in montaža Mirko Marinšek,
režija Radivoj Podbršček.
Posneto leta 1999.
Redakcija Andrej Arko in Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.