Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Katarina Fistrovič je bila naša radijska kolegica. Objavila je dve pesniški zbirki, leta 1993 v samozaložbi prvenec Ljudem ob poti, leta 2006 pa pri Družini še Dotikanje mavrice (spremne vrstice je obakrat prispeval Marjan Kovačevič Beltram). V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Del mene ste.

Interpretka Sabina Kogovšek.
Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dandanašnji poslušalec ima sicer včasih težave z obiljem precej podobnih in preprosto umerjenih orkestralnih pasaž, bombastičnih zborov ter teatralnih izbruhov solistov, toda ti elementi kljub vsemu ne zasenčijo vseh tistih brezštevilnih strani v njegovih opernih partiturah, ki dokazujejo, da je bilo – kot je po skladateljevi smrti zapisal Richard Wagner – Vincenza Bellinija eno samo veliko srce.

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna.
V četrti oddaji predstavljamo simfonična dela Virgila Thomsona, ki v svoji skoraj stoletje dolgi življenjski zgodbi na svojevrsten način predstavlja usodo ameriške klasične glasbe. Ob someščanu Robertu Russllu Bennettu je bržkone prvi izraziti predstavnik, ki je prišel z ameriškega celinskega zahoda.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Pred nami:
1.Lucijan Marija Škerjanc: Pihalni kvintet
Izv.: Flavta: Fedja Rupel
Oboa: Egon Gottwald
Klarinet: Igor Karlin
Rog: Mihajlo Dokuzov
Fagot: Srečko Korošak

2. Marijan Lipovšek: Prvi duo, Suita za violino in violo
Izv.: Violina: Primož Novšak
Viola: Mile Kosi

3.Marijan Vodopivec: Lirični intermezzo za fagot in orkester
Izv.: Fagot: Jože Banič
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Samo Hubad

4.Ljubo Rančigaj: Preludij in rodno za klarinet in klavir
Izv.: Duo Claripiano
Klarinet: Dušan Sodja
Klavir: Tatjana Kaučič

V Cukrarni v Ljubljani je do 6. aprila na ogled razstava dansko-škotske umetnice Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Umetnica, sicer tudi predavateljica na Univerzi v Kentu, v svoji video- in zvočni instalaciji tematizira uničujoče učinke vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, kar vpliva na degradacijo okolja in ima hude posledice za človekove pravice. Oddajo je pripravila Tesa Drev Juh. Prevode je brala Sanja Rejc, zvok in montaža Vito Plavčak. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Marija Grinberg se je rodila 6. septembra 1908 v Odesi. O njenih začetkih je še danes bolj malo znanega. Izvemo lahko, da je bil njen oče učenjak, ki mu je vsakdanje življenje povzročalo nemalo preglavic, mati pa je zasebno poučevala klavir. Mesto, v katerem so živeli, je tako zelo dihalo z glasbo, da so za otroka, ki so ga videvali na ulici brez kovčka za violino, predvidevali, da bo najbrž pianist … Skoraj vsaka družina v Odesi je imela klavir. Grinbergovi so bili med redkimi, ki si ga niso mogli privoščiti, zato je njihova deklica hodila igrat klavir k sosedom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Ljubljani se je pričel 27. festival dokumentarnega filma; ogledali smo si z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa je na sporedu premiera priredbe predstave Gugalnica po zamisli Edija Majarona.

Anja Kralj je študentka Gorjana Košute na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vzporedno pa študira tudi na Univerzi za umetnost Folkwang v Essnu pod mentorstvom Alekseya Semenenka.
Za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda z Orkestrom Slovenske filharmonije konec januarja lani v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Magistrica Darja Pergovnik je pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane objavila knjigo Plečnikova zelena Ljubljana, znanstveno monografijo o mojstrovem urejanju odprtega prostora (od promenad, ulic, trgov, parkov in še marsičesa). Njena knjiga tako omogoča bralki in bralcu, da se v veliki meri zavesta Plečnikovega celostnega razumevanja prostora, hkrati pa je še kako zanesljiva in zanimiva spremljevalka pri odkrivanju in spoznavanju Plečnikove Ljubljane. Več o Plečniku in monografiji pove avtorica v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa odgovori na vprašanje, ali v Ljubljani s preveliko lahkoto sekamo drevesa. Nikar ne zamudite.

Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici sedemnajstega stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Številne glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zmanjšali ali jih razpustili, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu je takrat nastalo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti v se štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Legendarni trobentač je leta 2017 v Stari elektrani izvedel avtorski koncert z združenima orkestroma, Big Bandom in Simfoniki RTV Slovenija. Dirigiral je Jaka Pucihar, priredbe so pripspevali Steve Klink, Tadej Tomšič in Jaka Pucihar.

V Komornem studiu se bomo najprej posvetili predstavitvi posnetkov drugega dela skladb s koncerta Vlatka Stefanovskega s prijatelji godalci v cerkvi sv. Petra v Radečah, nato pa bomo predstavili posnetke tretjega koncerta, ki ga je prav tam izvedel Komorni ansambel 8. Festivala Sonc.

Na 8. mednarodnem festivalu umetnostne glasbe Sonc v Radečah, ki je potekal od 27. do 29. septembra 2024 v cerkvi sv. Petra v Radečah, so izvedli tri celovečerne koncerte komorne, solistične, orkestrske in etno glasbe. Nocoj predstavljamo posnetke drugega dela drugega koncerta osmega festivala Sonc v Radečah, kjer je bil gost mednarodno uveljavljeni kitarist džezovske, rokovske in etno glasbe Vlatko Stefanovski iz Severne Makedonije. Z godalci: violinistko Tanjo Sonc, violistom Ribalom Molaebom in violončelistko Ireno Josifovsko je zaigral svoje skladbe, ki jih je priredil po makedonskih ljudskih motivih in v priredbi Klemena Hvale za godala: Ne si go prodavaj / Ne prodaj ga, Uči me, majko / Mati, nauči me, prekmursko ljudsko pesem Zrelo je žito, ki jo je za godala in kitaro priredil Klemen Hvala, Gipsy Song / Romsko pesem avtorja glasbe in besedila Vlatka Stefanovskega ter aranžerja Klemena Hvale in tradicionalno makedonsko skladbo Eleno Čerko / Hčerka Elena. V drugem delu oddaje bomo predstavili posnetke tretjega koncerta festivala v cerkvi sv. Petra v Radečah, ko je igral Komorni orkester Festivala Sonc, ki so ga sestavili prav za to priložnost. V orkestru so nastopili uveljavljeni solisti in člani slovenskih simfoničnih orkestrov, tudi RTV Slovenija. To so: violinistke Tanja Sonc, Jerica Kozolè, Nina Pirc, Mojca Menoni in Beti Bratina, violisti: Ribal Molaeb, Gea Pantner in Manca Kosmač, violončelistki: Irena Josifovska in Maruša Turjak Bogataj ter kontrabasist Miha Firšt. Sodelovali so tudi oboista Cristina Monticoli in Pietro Savonníto ter hornista Jože Rošer in Blaž Ogrič. Glasbeni umetniki so poslušalcem predstavili priljubljeni stavek Religioso iz Suite za orkester enega vodilnih slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja Slavka Osterca, Idilo za violino in violo francoskega skladatelja Charlesa Koechlina ter koncertni mojstrovini znamenitega avstrijskega klasicista Wolfganga Amadeusa Mozarta: Simfonijo Concertante za violino, violo in orkester v Es-duru, Koechel 364, ter Simfonijo št. 29 v A-duru, Koechel 201.

Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij.

Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser
Prevajalec: Jože Udovič
Dramaturg: Borut Trekman
Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek
Snemalec glasbe: Sergej Dolenc


Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc
Kapitan Cat – Stane Sever
Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman
Rosie Probert – Majda Potokar
Gospodična Price – Ivanka Mežan
Gospod Mog Edwards – Jurij Souček
Gospod Waldo – Polde Bibič
Žena, Prva ženska – Alja Tkačev
Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj
Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž
Sosede, Ženske – Vida Juvan
Župnik – Dušan Škedl
Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc
Gospod Pritchard – Tone Homar
Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik
Lilly – Iva Zupančič
Orglar – Jože Zupan
Gospa Morgan – Mira Danilo
Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj
Eli – Vladimir Skrbinšek
Mary – Mihaela Šarič
Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman
Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan
Dai Kruh – Rudi Kosmač
Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko
Poly – Duša Počkaj
Sindbad – Danilo Benedičič
Glas knjige – Andrej Kurent
Bessie – Helena Erjavec

Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič


Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška
Organist – Hubert Bergant
Korepetitor – Brane Demšar
Spremljevalec songov – Miško Hočevar


Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967.