Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lepo in prav – je dala naslov svojemu pesniškemu prvencu Ana Svetel. Od tedaj je objavila že več knjig, ne le poezije – prav pred kratkim je prišla na knjižne police njena knjiga zgodb z naslovom Steklene stene. Pesem Nekaj malega o planetih je iz pesničine prve zbirke z letnico 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.
Primorski skladatelj, pianist in pedagog Bojan Glavina je leta 2024 pri založbi Društva slovenskih skladateljev izdal ploščo z naslovom Spominčice. Na njej je 34 klavirskih skladb 27-tih slovenskih skladateljev v časovnem razponu 230-tih let, od prve dokumentirane slovenske klavirske skladbe iz leta 1790, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa vse do danes.
Oddajo namenjamo glasbi dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja. Felice Giardini, rojen 12. aprila 1716 v Torinu, je bil odličen violinski virtuoz in skladatelj oper ter komorne glasbe. Večino življenja je živel v Angliji, kjer je bil več let koncertni mojster in ravnatelj Italijanske opere v Londonu. Skladatelj Pietro Nardini, rojen leta 1722, pa je bil eden najljubših učencev Giuseppa Tartinija. Deloval je v Nemčiji in Italiji, njegov slog igranja jje med drugimi visoko cenil Leopold Mozart.
Vlikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Kruh, šunka, hren in pirhi so sestavni del košare jedi, ki se nosijo k velikonočnemu žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa so pogosto tudi lokalne posebnosti ... Druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi (ponovitev).
Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju!
Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke v Ljubljani se v petek začenja projekt Kino Slovenija, ki bo nanizal 17 večerov slovenskega filma. Njihovo sporočilo pa je, da pojdite v kino. Na slovenski film. Kino filmi so namreč posneti prav za ta namen, drugače kot na primer televizijske serije, hkrati pa se v kinodvorani lažje umirimo in potopimo v zgodbo in podobe. In še o premieri prvega dela radijske igre Kapucinska grobnica, ki je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha.
Filharmonični orkester iz Rotterdama je s svojim šefom dirigentom Lahavom Shanijem na koncertu 6. aprila izvedel Simfonijo št. 2 v D-duru Ludwiga van Beethovna, 1. Violinski koncert Sergeja Prokofjeva in Simfonijo št. 39 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Clara-Jumi Kang.
Poučevanje slovenščine albanskih otrok in njihovo vključevanje v šole sta prinesli tako velik izziv, da je čas za film. Lotil se ga je režiser Toni Cahunek ter posnel dokumentarni film Novi sošolci, ki ima v teh dneh turnejo po Sloveniji. Prva projekcija v Kranju je bila razprodana. Film je nastal v sodelovanju z RTV Slovenija in nekaj koproducenti.
Vabimo vas v opusa dveh skladateljev romantike: Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa.
Ustvarjalcev ne združuje le isti čas, temveč tudi vir navdiha za danes izbrana dela: zbori, ki sta jih sama vodila.
V Schumannovem primeru sta bila to mešana zbora v Dresdnu in Düsseldorfu, v Brahmsovem pa ženski zbor v Hamburgu;
govorimo o Schumannovih Talismanu in Rekviemu za Mignon ter o Brahmsovem čudovitem opusu 17.
Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.
Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopazejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.
Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen
Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske, ki se je rodila kot Zyta Bartkowska leta 1940 na jugovzhodu Poljske, v okolici mesteca Sanok pod Karpati, vendar je že leta 1946, takoj po drugi svetovni vojni, s starši zapustila domači kraj in se preselila v Wałbrzych v Dolnji Šleziji. Doštudirala je filozofijo v Varšavi. Za prvenec, roman Najada iz leta 1970, ki se dogaja na dolnješlezijskem podeželju, je prejela literarno nagrado Wilhelma Macha. Sledila sta romana Melodrama (1971) in Gaba-Gaba, ali 28 delov velike ladje (1972). Od 80. let in do konca komunizma je izdajala pri underground založbah, kjer sta izšla romana Črna iluminacija (1981) in Madam Frankenstein (1984), pozneje pa je izdala še Zgodovino bolezni, zgodovino žalovanja (1990). Delovala je tudi kot urednica, prevajalka in novinarka. Leta 2012 je spet opozorila nase z romanom Rešitev Atlantide, ki povzema tematiko njenih prejšnjih del in za katerega je prejela pomembni literarni nagradi Gdynia in Gryfia. Pisateljica Zyta Oryszyn je umrla leta 2018. Literarni večer o njenem ustvarjanju je pripravila Jana Unuk.
Interpretira dramska igralka Tina Resman Lasan,
vezno besedilo bere Igor Velše,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2025.
Slišimo pravzaprav vedno. Živimo v svetu, ki je kar naprej tu, za nas. In ta svet je prav tako slišen, kot je čuten in viden. Premikamo se v neke vrste zvočnem okolju, kot se premikamo v pokrajini ...
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke.
Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.
