Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • nedelja, 24. jan. 2021

Radio Prvi • ned, 24. jan.

00:00
Poročila: Poročila

Včasih si, da smo lahko tudi takole sredi noči še budni, privoščimo kofein. Popijemo skodelico kave ali čaja, pojemo košček čokolade. V vsem tem se skrivajo učinkovine, ki vplivajo na naš živčni sistem in nas lahko zbudijo. Seveda pa so poživila samo res majhen drobec v širokem in pisanem spektru, ki ga odpira področje farmakologije, vede, ki preučuje učinke in gibanje zdravila v organizmu ter njegovo presnovo. O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Pripovedovala nam bo o svoji življenjski in raziskovalni poti, izkušnjah doma in po svetu ter nas odpeljala v svet raziskovanja zdravil, snovi in učinkovin. Na radijski Nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

Tokrat se bomo spraševali, kateri so favoriti za letošnje nagrade Ameriške filmske akademije, poleg tega se bomo posvetili britanskemu dokumentarnemu filmu o tržaškem pisatelju Borisu Pahorju z naslovom Mož, ki je preveč videl ? bo prihodnji torek bo prikazan na Televiziji Slovenija ? in trilerju Nočni ptič scenarista in režiserja Dana Gilroya, ki bo na sporedu v soboto v Sedmem pečatu. Z urednico filmskega programa na Televiziji Slovenija Ivano Novak pa se bomo pogovarjali o rubriki Kinoteka, ki je v obdobju zaprtja kinematografov še pridobila pomen, saj nam omogoča stik z izjemnimi deli iz zakladnice svetovne kinematografije.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno- zabavne glasbe.

Ob pogledu na našo industrijsko razvito družbo, ki zastruplja vode in ozračje, uničuje naš planet in ga spreminja v odlagališče smeti, pogosto slišimo željo, da bi se narava vendar že prebudila in maščevala nad našo civilizacijo, saj ta ni vredna, da bi preživela. Tako je bilo tudi sprva razmišljanje bibličnega preroka Jona. O pogledu na cvetoče vrtove v Ninivah in brezglavo življenje Ninivljanov si je močno zaželel, da bi jih doletela pravična božja kazen in bi bile razdejane.

Toda začuda je njegov Bog razmišljal drugače; videl je, da gre za mesto z izjemno arhitekturo, z visoko ustvarjalno kulturo. Le zakaj so se meščani morali tako izpriditi! Bog bi jim rad dal novo možnost, da začno živeti drugače, da v sebi prebudijo duhovne vrednote in pokažejo občutek za uboge in nemočne. Bog stvarnik ne kaznuje takoj, ampak pošilja znamenja ter prebuja preroške osebnosti, da bi se ljudstva streznila. Tudi naši civilizaciji, ki je v marsičem uspela, želi, da kljub stranpotem ne bi usahnila.

In Jonova knjiga nam ganljivo opisuje, kako so bili Ninivljani dovzetni za preroško besedo. Iskreno so želeli spremeniti svoja življenja in znova vzpostaviti lestvico vrednot. Razglasili so post ne samo zase, ampak tudi za govedo, drobnico in vso živino. Hoteli so namreč na novo zaživeti v povezanosti z naravnim okoljem, zato so z živimi bitji vzpostavili osebni odnos. Živalce naj odslej ne služijo samo njihovi nenasitnosti in lakomnosti, ampak naj se jim pridružijo v spremembi mišljenja in življenja. Vsa živa bitja naj bodo vpeta v njihovo novo civilizacijo in naj jim pomagajo, da se znova počlovečijo.

Zgodba Ninivljanov nam pove, da mora tudi naša civilizacija imeti etičen odnos do vseh živih bitij in jih ne jemati le kot sredstvo za preživetje. Z njimi je treba vzpostaviti novo sožitje. Če začnemo spoštovati zakone narave, bomo tudi posamične pojave v naravi razumeli kot etične opomine.

Letos je naneslo, da je današnja nedelja hkrati tudi god sv. Frančiška Saleškega, zavetnika krščanskih časnikarjev in pisateljev. Prav novinarji lahko danes odigrajo Jonovo preroško vlogo in razkrijejo, kam drvi naš planet, kaj delamo z njim in tudi, kako ga rešiti. Da pa bi bili verodostojni, se morajo tudi sami odpraviti na pot etičnega spreobrnjenja in novega upanja. A na družbenih omrežjih postajamo vsi vsaj malce novinarji, ko novice širimo med prijatelji. Zato Jona nagovarja tudi nas, naj stopimo na njegovo pot spreobrnjenja ter naj se odrečemo sanjam, da bi lahko odjadrali kam drugam. Z našega planeta se ne da pobegniti.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 24. 1

06:15
Vreme z meteorologom

Med Štajersko, Koroško in Kranjsko je »ujeta« odmaknjena občina Solčava, ki velja za najredkeje poseljeno občino v naši državi. Na kvadratnem kilometru živi povprečno le 5 prebivalcev. Naravni zanimivosti v občini sta Logarska dolina s slapom Rinka in izvir potoka Črna, seveda pa si želijo razbremenitve te doline s preusmeritvijo turistov še v druge, morda manj znane dele občine.
Solčavsko, ki ima kar 37 kilometrov panoramske poti, je bilo upravno, gospodarsko in kulturno povezano s sosednjo Koroško do leta 1894, zato je tudi narečje bliže koroškemu. Od najbližjih urbanih središč je oddaljena več kot 34 km (Mozirje), 41 km od Kamnika, 53 km od Velenja, od Celja, Ljubljane in Celovca pa 70 km. Občino Solčavo je za rubriko naPOTki obiskala Tina Lamovšek. Še to: v reportaži boste slišali tudi instrumentalno glasbo, ki pa je prav tako povezana s Solčavskim. Glasba, ki jo je izbral Rudi Pančur, pripada solčavskemu citrarju, (sicer pokojnemu) Karliju Gradišniku.

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Znanstveno fantastični romani imajo na eni strani zaprisežene ljubitelje, na drugem bregu pa so bralci, ki že ob omembi žanra znanstvene fantastike, knjigo enostavno preskočijo. V 49. epizodi 7. strani nas bo bralno opogumljala Maja Peharc ( naglas na e), ki je pred kratkim prebrala roman z naslovom Echoes of the great song, pokojnega britanskega pisatelja Davida Andrewa Gemmella. Za knjigo pravi, da si zasluži, da ji date priložnost.

08:00
Poročila

08:05
Radijska igra za otroke: Janja Vidmar, Ana Kržišnik: Nimaš pojma

09:00
Poročila

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tokrat v Medenini poleg nekdanjega Pihalnega orkestra Francija Puharja poslušate: Policijski orkester; Pihalni orkester Krka; kanadsko trobilno zasedbo The Canadian Brass in Godbo Domžale pod vodstvom dirigenta Damijana Tomažina.

09:30
Prvi poje: Prvi poje

10:00
Poročila

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:29
MOJA GENERACIJA

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Tokratna oddaja Za naše kmetovalce bo nekoliko bolj primorsko obarvana, ob tem pa ponujamo vsebine, ki pridejo prav tudi tistim, ki ne kmetujejo na Primorskem. Zbrali smo nasvete, kako voditi kmetijo, da bo ekonomična, in povabili k pogovoru specialista za agrarno ekonomiko Mirana Sotlarja. Predstavili bomo težave kmetov, ki bi želeli za potrebe kmetovanja na svojih zemljiščih zgraditi ustrezne objekte. Obiskali smo turistično kmetijo Široko v Posočju. Zaradi epidemije so po skoraj dveh desetletjih prvič zaprli vrata za obiskovalce, čas pa izkoristili za sajenje starih avtohtonih sort jablan in drena. Predstavljamo tudi evropski projekt Ecovinegols, v katerem ob še petih državah sodeluje tudi Slovenija.

14:00
Poročila

Zgodovina angleških popotnikov, ki jih je obvezno popotovanje po celinski Evropi ali pa znanstvena vedoželjnost prinesla v naše kraje, je dolga in pisana, pa tudi dobro dokumentirana in naši raziskovalci so jo objavljali. Humphry Davy, izumitelj jamske svetilke, je mogoče najznamenitejše ime med njimi, ni pa edino. Thomas Cook je recimo svoj izum, ki ga danes imenujemo kar turistični aranžma, v veliki meri utemeljil na obisku Postojnske jame in Krasa ? pa še bi lahko naštevali. Angleške, seveda pa tudi številne druge popotnike sta v Sloveniji prejšnjih stoletij privlačila dva bisera, ki sta danes mogoče odmaknjena iz turističnega in še kakšnega fokusa. Cerkniško jezero in Idrijski rudnik sta bili destinaciji, zaradi katerih je Slovenija slovela v tedanjem svetu. Tokratna Nedeljska reportaža prinaša zanimiv potopis, ki ga je v drugi polovici sedemnajstega stoletja objavil angleški zdravnik Edward Brown. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

17:00
Poročila

Pred skoraj 90-imi leti je Oton Župančič Louisa Adamiča označil za »velikega pisatelja svetovnega merila«, dela tega slovensko-ameriškega književnika, ki se veliko ukvarjajo s priseljenskimi in socialnimi vprašanji ter opisovanjem ameriške družbe, pa so polnila police gospodinjstev v Združenih državah. Med drugo svetovno vojno se je njegov vpliv še povečal: Adamič se je redno pojavljal v najpomembnejših ameriških časopisih tistega časa in je imel izredno pomembno vlogo pri predstavljanju jugoslovanskega partizanskega odpora tamkajšnji javnosti. Njegove knjige je za svoje vojake kupovala ameriška vojska, s svojo ženo pa je bil povabljen celo na večerjo s takratnim predsedniškim parom Eleanor in Franklinom Rooseveltom ter Winstonom Churchillom. Fascinantno življenje tega vse prevečkrat pozabljenega moža, ki nam hkrati ponuja tudi zanimiv vpogled v slovensko, ameriško in svetovno zgodovino prve polovice dvajsetega stoletja, nam bosta v tokratnih Sledeh časa pomagala predstaviti dolgoletni vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, raziskovalec in publicist dr. Mihael Glavan, ter ameriški raziskovalec in profesor zgodovine na Univerzi Bucknell v Pensilvaniji dr. John P. Enyeart, čigar biografija Louisa Adamiča z naslovom Smrt fašizmu je v slovenskem prevodu nedavno izšla pri založbi Sophia. Oddajo je pripravila Alja Zore.

18:00
Poročila

V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem.

»Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.«

Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja.

»Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.«

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Z vijoličaste grajske zastave so skrivnostno izginile vse rumene pike.
Pripoveduje: Darja Reichman.
Napisal: Peter Svetina.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, ritem in bluz, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil leta 1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot dvajsetih samostojnih pesniških zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

2:30
Novice ob 9h
23:59
Varna raba interneta
3:13
Novice ob 8h
6:40
"Tako kot imajo Japonci po vojni Tezuko Osamuja, poznamo mi iz naših krajev Mikija Mustra."
20:37
Jadralska naveza Mrak-Macarol danes v boj za olimpijsko odličje
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov