Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 2. mar. 2021

Radio Prvi • tor, 2. mar.

00:00
Poročila

Akademik prof. dr. Ivan Bratko je začetnik umetne inteligence pri nas in eden prvih v svetu, ki so metode strojnega učenja preverili na realnih podatkih. Že takrat z izrednim uspehom. A pred štirimi desetletji je uporabna vrednost umetne inteligence zbujala veliko več skepse kot navdušenja. Danes je to tehnologija, ki v pomembni meri spreminja svet, v katerem živimo; postaja temeljna infrastruktura, katere vpliv se primerja z elektriko ali svetovnim spletom. Oddajo Razkošje v glavi, katere ponovitev bomo poslušali, je pripravila Nina Slaček.

01:00
Poročila

Naslov ponovitve oddaje Sledi časa je Bojeviti posebnež. Ne gre za posameznika, ampak za vsem dobro znano žival, gospodarja dvorišča in kurnika, petelina. Ta ima izredno bogato simboliko, ki je že od nekdaj povezana s tem spremenljivim likom. Poznale so ga že najstarejše kulture in ga povezovale s soncem. Poleg tega je njegovo kikirikanje pregnalo najrazličnejše demone noči, vampirje in zle duhove in zato je bil že od nekdaj simbol svetlobe in rojstva novega dne. Ob tem so ljudi nagovarjale še številne druge lastnosti petelina, predvsem močna seksualna energija, bojevitost in budnost. Petelin je tudi simbol blaginje, zato ne preseneča prepričanje, da kdor ima kipec petelina, privabi v hišo srečo, zdravje in bogastvo. Oddajo je pripravil Milan Trobič.

02:00
Poročila

Gozd je naš najljubši ekosistem. Brez njega ne bi bilo niti nas in plenilska civilizacija, v katero smo se spremenili, to temeljno rada pozablja. Z gozdom na globalni ravni ravnamo kot svinja z mehom in ker je gozd star in pameten, bo preživel. Mi pa si z njegovim krčenjem žagamo vejo, na kateri sedimo. Slovenci smo ob številnih hibah, ki ovirajo naš razvoj, vsaj v odnosu do gozda vzorni. Oziroma smo vzorni bili. Nekaj zaradi tradicije, nekaj zaradi umnih gozdarjev preteklosti. Zadnja leta slovenskemu gozdu pretijo ujme, bolezni in urbanizacija, a je naše drevje še vedno v dobri kondiciji. Kot kaže vsakoletna dražba vrednejšega lesa, ki jo pripravljajo v Slovenj Gradcu. V Nedeljski reportaži, katere ponovitev bomo poslušali, jo je obiskal Marko Radmilovič.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ko je pogledala pred sebe, je Florence Chadwick lahko videla le meglo. Njeno telo je bilo otrplo. Plavala je že skoraj 16 ur.

Bila je prva ženska, ki je preplavala Rokavski preliv v obeh smereh, in to v rekordnem času. Tokrat, stara 34 let, je poskušala postati prva ženska, ki bo preplavala od otoka Catalina do Palos Verda na kalifornijski obali.

4. julija 1952 je bilo morje kot ledena kopel in megla tako gosta, da je komajda videla spremljevalne čolne. Morski psi so krožili v bližini in le streli iz puške, so jih držali na varni razdalji. Poleg Florence sta v enem od čolnov bila njena mati in trener, ki sta jo spodbujala. Govorila sta ji, da ni več daleč. A vse, kar je Florence videla, je bila le megla. Spodbujala sta jo,naj ne odneha. In ni. Vse do takrat, ko je približno 800 metrov pred obalo zahtevala, da jo potegnejo iz vode.

Vsa premražena je nekaj ur potem v intervjuju izjavila: “Ne izgovarjam se. Toda če bi lahko videla kopno, bi mi morda uspelo.” Ni je premagala izčrpanost, niti mrzla voda. Premagala jo je megla, zaradi katere ni mogla videti svojega cilja.

Dva meseca pozneje je znova poskušala. Tokrat je kljub megli, z jasno sliko cilja v svojih mislih, vztrajala do konca in uspela. Florence Chadwick je bila prva ženska, ki je preplavala to razdaljo, in to dve uri hitreje, kot je bil takratni moški rekord.

Ničesar, kar je v življenju resnično vredno, ne moremo doseči brez vztrajnosti. In pri oblikovanju te nam lahko pomagata dve stvari.

Howard Newton je rekel: “Ljudje pozabijo kako hitro kaj naredite - toda za zmeraj si zapomnijo, kako dobro ste to naredili.” Le malo stvari spodbudi vztrajnost tako kot prizadevanje za odličnost. Želja po odličnosti je gnala naprej vse velike umetnike in izumitelje - Michelangela, da je kljub izjemnim bolečinam in težavnosti končal Sikstinsko kapelo. Edisona, da je poskušal tako dolgo dokler žarnica ni delovala. Florence Chadwick, da je ure dolgo plavala v ledeni vodi. Odločitev narediti najboljše v vsem, kar delate, vas bo popeljala tja, kamor nezavzeti ljudje ne bodo nikoli prišli.

Drugo, kar bo spodbudilo vztrajnost, pa je osredotočanje na izbire in ne na okoliščine. Nekateri pričakujejo, da bodo okoliščine odločale o tem, ali bodo vztrajali ali ne. Toda, ker so okoliščine spremenljive, se kot veter spreminja tudi njihova vztrajnost. Na drugi strani pa so tisti, ki svojo vztrajnost temeljijo na svojih dejanjih; ti se osredotočajo na svoje izbire. Pravzaprav so naše odločitve in izbire edino, kar lahko nadzorujemo. Okoliščin ne moremo nadzorovati prav tako kot tudi ne moremo nadzorovati drugih ljudi. Ko se osredotočimo na svoje odločitve in jih z integriteto uresničimo, nadzorujemo svojo vztrajnost. In to velikokrat pomeni ločnico med uspehom in neuspehom. Apostol Pavel zato svojemu sodelavcu Timoteju svetuje: “Vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah.” (2 Tim 4,2) Ne dovolite okoliščinam in z njimi poveznim izgovorom - ne glede na to, kako dobro zvenijo ali kako dobro se boste v nekem trenutku počitili zaradi njih - da vas ustavijo na vaši poti in vam preprečijo doseči cilje, ki si jih želite.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Današnji Drugi pogled bodo pravzaprav kar »drugi pogledi«. V Slovenijo se je pred nekaj meseci namreč preselila 5-članska metalska skupina z Malte. Ja, prav ste slišali. 5 Maltežanov je za svoje glasbeno ustvarjanje izbralo prav Slovenijo. V Zrečah so skupaj najeli hišo in si uredili glasbeni studio. Kaj jih je privedlo sem in zakaj jim ni bilo težko zapustiti otoka, ki ima po njihovem opisu veliko dogajanja in odlično hrano, pa povejo v prispevku, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.

08:00
Poročila

V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za prihodnjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Še nekaj poudarkov oddaje:
- V tujini so letališča generator razvoja, mariborsko pa životari, tudi zaradi sporov z nekdanjimi kitajskimi upravljalci.
- Grsuplje bo kmalu dobilo prenovljeno železniško postajo, zgradili bodo tudi cestni nadvoz čez progo.
- V Kranju so danes predstavili projekt gradnje težko pričakovanega vrtca v Bitnjah.\t

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

K rdečemu planetu so nedavno ena za drugo prispele odprave Združenih arabskih emiratov, Kitajske in Združenih držav Amerike. Slednja je tudi že silno uspešno pristala v kraterju Jezero, pospremljena s sploh prvim posnetkom spusta na drugi planet. Kitajci pristanek načrtujejo čez nekaj mesecev. Nacionalna pestrost teh misij hkrati kaže, da se resne vesoljske ambicije danes širijo na nove države. Obenem je po dolgih desetletjih dolgoročnejša navzočnost človeka na Luni ali Marsu spet bolj v ospredju domišljije – in tudi resnega načrtovanja. Ključni motor nove vesoljske tekme pa so predvsem uspehi kitajskega vesoljskega programa, ki tudi ZDA silijo k načrtovanju mnogo bolj smelih misij, kot bi si jih Američani zastavili sami. Tekma med aktualnima gospodarskima velesilama bo brez dvoma potekala tudi v vesolju. V njej utegnejo imeti tokrat pomembnejšo vlogo tudi zasebna podjetja.

Kaj nam bo prinesla nova vesoljska tekma, v Studiu ob 17ih preverjajo voditeljica Nina Slaček in gosti:
- astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL;
- Aljoša Masten, MMC;
- Nina Pejić, mlada raziskovalka na FDV na področju mednarodnih odnosov, ki se posveča Kitajski;
- Boris Knific, urednik revije Obramba.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Mestne znamenitosti Lila mesta so tudi raznobarvni dimniki. Tako ptički takoj najdejo gnezda.
Pripoveduje: Jernej Kuntner.
Napisal: Peter Svetina.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Projekt Sounds of Slovenia je pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča zaživel leta 2007 v okviru glasbene zadruge Celinka. Glasbeniki so osvetlili svojo lastno pot med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Zapisali so, da ''na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora; ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost; ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje.

Letos so izdali svoj drugi album. Projektu, v katerem želijo poudarjati kulturno raznovrstnost kot tisto ključno za svetovno ravnovesje, so dali naslov Sozvočja. Stopili so namreč na zanimivo področje, na katerem se spajajo avtorska glasba, ljudske pesmi in slovenska poezija. Slišimo odlomke pesmi Karla Destovnika - Kajuha, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna - Aleksandrova, Edvarda Kocbeka, Simona Jenka, Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Mileta Klopčiča in Kristine Šuler.

Na albumu sodelujejo Gregor Volk – kitara, vokal in violina, Goran Krmac – tuba, bariton in bas kitara, Petra Vidmar – marimba in tolkala, Metod Banko – vokal, Boštjan Gombač – klarinet, piščali, zvočila in vokal, Klemen Kotar – saksofoni in flavta, Kristijan Kranjčan – bobni, Marino Kranjac – dude, sopele, mandolina in vokal, Robert Pikl – kitara in ukulele, pevska skupina Maroltovke in Janez Dovč – harmonika, elektronika in vokal.

21:00
Poročila

Duhovita radijska igra je nastala po znani noveli Mož, ki je hodil skozi stene francoskega pisatelja Marcela Ayméja. To je zgodba o nenavadnem vlomilcu, ki je s svojo čudežno lastnostjo spravil v preplah vso Francijo. Ayméjevo novelo je za radio priredil Helmut Cube in ji dal naslov Garou-Garou, na njenem posnetku, ki je nastal pred več kot pol stoletja, pa so se ohranile igralske interpretacije velikih slovenskih igralcev in komikov.

Prirejevalec Helmut Cube
Prevajalka Maila Golob
Dramaturg Borut Trekman
Režiser Marjan Marinc
Tonski mojster Mladen Fortič
Skladatelj dr. Urban Koder

Pripovedovalec Jurij Souček
Doktor Jaquard Stane Sever
Dutilleul Janez Albreht
Gospod Legranški Maks Bajc
Lecuyer, direktor Vladimir Skrbinšek
Amelija Alja Tkačev

Drugi igralci Danilo Bezlaj, Franček Drofenik, France Presetnik, Tone Homar, Slavo Švajger, Janez Rohaček, Jože Čuk, Milan Brezigar, Alenka Svetel, Niko Goršič, Milena Grm, Marijana Brecelj, Milena Zupančič, Jože Žagar, Tone Gogala

Pevki Marjana Deržaj, Majda Sepe

Traja 52’ 23”
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1967

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

23:00
Poročila

70. jubilej pesnika, avtorja kratkih zgodb in zeliščarja Zlatka Zajca, ki je znan tudi po svoji poučni seriji za otroke na TV SLO Zlatko Zakladko, zaznamujemo s pesmimi iz cikla Stvari iz njegove pesniške zbirke Živali, obrabljene besede, semena in stvari.
Interpretira Matej Puc.

2:20
Novice ob 23h
7:32
Letizia Russo: Moja domovina
15:46
Tina Šutej srebrna na atletskem EP
1:58:59
Sobotni glasbeni večer PORTRET DOCA WATSONA
8:58
Nahod v živalskem vrtu
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov