Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • petek, 23. apr. 2021

Radio Prvi • pet, 23. apr.

00:00
Poročila

V noči s četrtka na petek vas vabimo v svet duhovite in pronicljive ilustracije. Dora Kaštrun je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, pred kratkim je izdala serijo komičnih stripov z naslovom Žabci. Od kritike materializma do preizpraševanja o naših vsakodnevnih dejanjih in ravnanjih nas peljejo njene ilustrirane zgodbe. Z Doro Kaštrun, ki pravi da uživa v nabiranju idej in da je njen način bojevanja humor, se bo pogovarjal Bojan Leskovec.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev

02:35
Ponovitev

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Slovenski pesnik Oton Zupančič, doma iz Bele krajine, je nosil v sebi podobo svetega Jurija, ki mu je bil simbol prihajajoče pomladi in veselja, hkrati pa tudi znak novih moralnih moči in poštenja. Že 1911 je zapel, kako so se odprla »nebeška okna na stežaj« in kako je sv. Jurij ljudem pomagal, »da so ločili silo in nasilje«, istočasno pa obvladali zlo, saj so »stisnili sto let trpljenja v pest«. Pozneje je tudi zapel svojem prijatelju pesniku Josipu Murnu: »Hej batjuška, vstan batjuška hej! Tvoj vitez sveti Jurij potrkal nam je na duri!« Vse polno je bilo zelenih vej in metuljčki so bili na cvetovih, skratka polnost pomladi je prišla in zvrhana mera radosti.

Slovenski poet nam je razkril dvojno podobo današnjega godovnjaka: na eni strani predstavlja radost nad življenjem in v nas podaljšuje občutje velikonočnega veselja. Ta vzhičenost pa se navezuje tudi na predkrščanske običaje pozdravljanja pomladi. V tem je lepa simbolika, Slovenci v svoji tradiciji povezujemo staro slovansko izročilo z novo krščansko radostjo nad življenjem Vstalega Gospoda. Zeleni Jurij simbolizira to dvojno veselje.

In na drugi strani gre za zmagovanje nad zlom. Človek neprestano naleti na hudobijo in mora izbirati med dobrim in zlim. Podoba sv. Jurija se spopada s tem zlom, zato ga upodabljajo kot viteza, ki ugonobi zmaja. Tudi ta tradicija je povezana s starimi legendami o neustrašenih pomorščakih, Argonavtih, ki so prinašali zlato runo iz daljnega Črnega morja pa vse tja do Ljubljanice, kjer so se morali ustaviti. Da bi pa prišli do Jadranskega morja, so morali poraziti tudi grozečo pošast. Zato ima naša prestolnica Ljubljana v svojem grbu zmaja, ki se navezuje tudi pošast, ki jo premaguje njen zavetnik sv. Jurij. Tudi po krščanski legendi je namreč sv. Jurij rešil mlado dekle pred pošastjo in s tem postal simbol boja zoper zlo. Gre namreč za priljubljenega starokrščanskega mučena, ki je premagal najhujše zlo, to je sovraštvo. Zato ga lahko povezujemo z viteško plemenitostjo, ki brani nemočne, nezaščitene in uboge. Tudi Slovencem je sv. Jurij pomagal premagovati skušnjav zla, ki jih vsak človek nosi v sebi, in se radovati novega življenja.

Sodobni antropologi ugotavljajo, da je največje zlo v nas samih. Veliki grški mislec Platon govori celo o 7 glavem zmaju, ki ga nosimo v sebi. Ne Ne moremo ga premagati, lahko pa ga uspavamo, če smo prizanesljivi do napak drugih in tudi svojih. Tako bi lahko rekli, da z odpuščanjem in ljubeznijo ti naši »zmaji« postanejo »zmajčki« in je z njimi mogoče živeti.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 23. april

06:15
Vreme z meteorologom

30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti tudi Petek brez pravila.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

S sajenjem plodovk vrtičkarji radi pohitijo, sploh prvomajski prazniki se zdijo kot naročeni za to. A strokovnjaki opozarjajo, da s sajenjem plodovk nikar ne prehitevajte. Še posebej občutljiva je paprika. Dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete bo v Zelenem nasvetu razložila, kdaj je pravi čas za sajenje paprike, kako izbrati prave sadike in kako jih oskrbeti.

08:00
Poročila

Glavobol je dandanes ena najpogostejših težav, največkrat nenevarno stanje, ki je posledica stresa, preobremenjenosti in tesnobe. Ste se kdaj vprašali, kaj se takrat dogaja v glavi, kaj je tisto, kar nas pravzaprav boli? In kdaj gre za znake resne bolezni? Kronični glavobol nam bistveno zmanjša kakovost življenja. Na vaša vprašanja bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala mag. Anita Resman, dr. med., specialistka nevrologije iz UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Lani je bila na splošni maturi najbolj priljubljen izbirni predmet geografija – pisalo jo je 1.629 kandidatov, eden več kot psihologijo. Tudi letos sta to najbrž predmeta, ki ju je izbralo največ maturantov. In če smo v sredo govorili o psihologiji, oddajo najdete na radioprvi.si in med podcasti Prvi na maturi, smo danes povedali, na kaj bodite pozorni pri geografiji. Nasvete je dala Mateja Krumpak, profesorica geografije in tajnica splošne mature na II. gimnaziji Maribor.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vzbudilo se je upanje o pravičnejši družbi brez sistemskega rasizma, ko je porota v ZDA obsodila nekdanjega policista, pod kolenom katerega se je zadušil temnopolti George Floyd, a olajšanje je bilo kratkotrajno, Ni minilo dolgo in pod streli policistov je ugasnilo življenje temnopolte 16-letnice. Medtem Evropa sanja o prihodnosti, njena institucionalna politika želi slišati predlog malih ljudi, kakšno Unijo si želijo. S svojim rednim nagovorom se je k Rusom obrnil njihov predsednik, pri tem pa se osredotočil bolj na težnje za domači razcvet kot k problemom sveta oziroma Rusije v njem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Bolj kot novega leta se je marsikdo veselil konca tega tedna, ko se končno odpirajo vsaj terase lokalov in poti v sosednje regije. V zdravstvu je veselje bolj zadržano, prevelika sproščenost jim lahko spet napolni postelje covidnih oddelkov. Odpravljanje omejitev na vrat na nos je tokrat razjezilo predvsem hotelirje. Ocenjujemo proračunske posledice spoprijemanja z epidemijo in načrte o mini davčni reformi ter komentiramo izbiro novega rektorja ljubljanske univerze in njeno vlogo pri oblikovanju aktivnih, kritičnih in odgovornih državljanov. Od teh bo odvisen tudi boj proti podnebnim spremembam, ki jim v oddaji namenjamo posebno pozornost. Da zeleno stopa v ospredje ugotavlja tudi naša berlinska dopisnica, s katero spoznavamo nemške kanclerske kandidate. In v tem tednu seveda tudi ne moremo mimo dveh obsodb – obsodbe rasizma v Ameriki in obsodbe elitizma v nogometu. Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino. .

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!".  Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.

Najde ga tisti, ki je dobrega srca. Zdravilno jabolko.
Pripoveduje: Kristjan Muck.
Slovenska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1979.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

21:00
Poročila

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

2:18
Novice ob 10h
3:04
Novice ob 9h
29:44
Glavobol nam lahko zmanjša kakovost življenja
7:45
Sajenje paprike
21:13
Od danes spet dovoljeno prehajanje med vsemi regijami
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov