Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 4. maj. 2021

Radio Prvi • tor, 4. maj.

00:00
Poročila

Dušan Rogelj je bil prvi glavni in odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije, pred tem je bil tudi urednik večernega in nočnega programa na Radiu Slovenija. Za njim je 40 let dolga kariera, na katero ima pretežno lepe spomine in nešteto zgodb, vezanih na pomembne zgodovinske dogodke in ljudi, s katerimi se je srečal ali sodeloval. V pogovoru z radijskim in novinarskim kolegom Juretom K. Čoklom se je v oddaji Razkošje v glavi skozi prizmo osebne zgodbe dotaknil marsikatere teme, aktualne ali celo pereče še danes. Poslušali bomo ponovitev oddaje.

01:00
Poročila

V ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža gremo v muzej. Kdo ve, ali so muzeji v teh časih lahko odprti ali morajo biti zaprti; ali so le delno odprti ali neprodušno zaprti? Položaj z muzeji in njihovim epidemiološkim odpiranjem je povsem nor, tako da se je najmodreje odpraviti v Muzej norosti. Tja nas vodi Marko Radmilovič.

02:00
Poročila

V obdobju od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne je bil 1. maj najmočnejši simbol povezanosti mednarodne skupnosti industrijskih delavcev v skupnem boju za delavske pravice; in kot tak je oblikoval tudi identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem.
V to obdobje se potapljajo tokratne Sledi časa. Poslušali bomo ponovitev oddaje, ki jo je pripravil Ambrož Kvartič.

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno ob pomoči sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dovolj je dnevu njegova lastna teža, pravi Jezus. Naj torej ne kličemo nase skrbi in bremen, ki nas čakajo v prihodnosti, sicer naporov ne bomo vzdržali. Jezusovo priporočilo lahko upoštevamo le, če imamo zaupanje v prihodnost. Umberto Galimberti, italijanski filozof in psihoanalitik, pripoveduje, kako je njegovo generacijo mladih pred šestdesetimi leti prihodnost pričakala z odprtimi rokami. V mislih ima italijanski povojni gospodarski čudež. Zdaj pa nas obvladuje nihilizem, a ne filozofski in teoretičen, ampak nihilizem, ki izhaja iz pomanjkanja perspektive. To mladi čutijo. Ne vsi enako. Nekaterim se odpirajo neslutene možnosti, večini pa ne. In če ni motiva, tudi ni energije, v svoji terapevtski praksi ugotavlja Galimberti. Sprašuje se, ali še smemo zaupati tej kulturi in družbi? Nikakor ne, odgovarja; pred nami je zaton Zahoda.
Galimberti povzema po Nietzscheju, za katerega nihilizem ni svetovnonazorsko zanikanje Boga, ampak odsotnost smotra, ki ima vedno opraviti s prihodnostjo. Galimberti opozarja, da prihodnost ni le vlaganje v infrastrukturo in nove tehnologije. Praznine smisla po Galimbertiju ne more napolniti ekonomija, kajti smisel je izrazito religiozna kategorija, zato ga lahko po njegovem prepričanju napolni le religija. Izvirni greh Galimberti vidi v tem, da je zahodna družba organizirana le še okrog ekonomije, ki se osredinja okrog ene in edine vrednote, denarja. Družba, ki temelji na eni vrednoti, pravi Galimberti, ne stoji pokonci, temveč se počasi seseda sama vase.
Kaj je za človeka storila religija, se sprašuje Galimberti. Vera je v kategorijo časa vnesla absolutno prihodnost, eshatološki načrt, ki bo na koncu izpolnjen tako, kot je bil razodet na začetku. Ko realni čas vključimo v eshatološki načrt, konkretna zgodovina dobi religiozno razsežnost, s tem pa tudi svojo osmislitev. To pa danes izgubljamo. S krčenjem liturgije, cerkvenega petja, povezanosti v duhovno občestvo in solidarno skupnost se je po Galimbertijevem prepričanju izgubila religiozna razsežnost, ki je nekoč pomagala prenašati tesnobo in srhljivost sveta.
Padec Boga v dušah ni nič drugega, dodaja Galimberti, kot redukcija duševnosti na golo tehnično mišljenje, ki uničujoče skrajšuje bivanjski čas; namesto večnosti nam preostane le nekaj desetletij naporov, posejanih s trenutki bežnih užitkov, brez smiselnega konca. Tega pa lahko da le religiozna razsežnost.
Ni nam treba koprneti v strahu, kdaj se bo zgodil zaton naše zahodne civilizacije. Ta v resnici lahko pride, a ne bo mogel načeti smisla in upanja, ki ga po veri, ne glede na vse, nosimo v svojih dušah.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

4. maj je dan, na katerega goduje sveti Florjan in je mednarodni dan gasilcev. Organizacija IFFD – International FireFighters Day – je za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj. Sta pa ti barvi tudi mednarodno prepoznavni kot barvi reševalnih služb. Več pa v Torkovem kvizu!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na Slovenijo bomo zdaj pogledali z očmi Turka: Nuri Özalp je v Slovenijo prišel pred petimi leti. Kot doktorja računalništva ga je sem pripeljala poslovna ponudba, pozneje pa je tukaj odprl svoje podjetje. Je zelo družaben in dejaven, še posebno ga navdušujejo barve slovenske narave. Tudi o Slovencih ima dobro mnenje, ga pa moti ena izmed še posebno izrazitih lastnosti, ki jih je opazil in natančno opisal Katji Krajnc.

08:00
Poročila

Izboljšanje toplotne izolacije in popravilo napak pri načrtovanju iz preteklosti sta le dva izmed razlogov za obnovo strehe. Gre za zahteven projekt, pri katerem je še kako pomembna pravilna izbira strešnikov in tudi izvajalca prenove. O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal krovec in klepar Igor Zbičajnik.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Sodobne digitalne tehnologije so postale integralen del naših življenj in nepogrešljivo orodje, njihova vloga pa se je v letu pandemije le še močno povečala. Tudi postkoronsko okrevanje pomembno stavi na intenzivno nadaljnjo digitalizacijo, uvajanje novih digitalnih storitev, internet stvari in tako naprej. Število naprav in prenosov podatkov med njimi bo tako v prihodnje le še naglo naraščalo, gradila se bo tudi nova infrastruktura, ki bo ves ta digitalni promet omogočala.
A da se pametne naprave lahko povezujejo med seboj in prenašajo podatke, seveda tudi sevajo. Zaradi njihove vseprisotnosti pa ni presenetljivo, da vse več ljudi skrbi tudi vpliv tega sevanja na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je že pred desetimi leti mikrovalovno sevanje mobilnih telefonov označila za potencialno rakotvorno, specifično zaradi povečanega tveganja za nastanek glioma, invazivne vrste možganskega tumorja. Danes lahko na svetovnem spletu najdemo najrazličnejše informacije, ki sevanju pametnih naprav pripisujejo tudi vlogo pri nastanku najrazličnejših bolezni, predvsem tistih, katerih število v sodobnem svetu narašča; od različnih vrst raka do pestre palete nevroloških bolezni in motenj. Način, kako se danes informacije in dezinformacije širijo po spletu, pa večinoma ni v pomoč pri ugotavljanju, koliko različne trditve temeljijo na konkretnih dejstvih, koliko pa bolj na pavšalnem ugibanju in nepreverjenih domnevah.
A pri določanju resničnih povezav med sevanjem in nastankom nekaterih bolezni ni težava nikakor samo v sodobnih načinih komuniciranja. Raziskovanje tovrstnih povezav je v resnici izredno zahtevno in zahteva precej previdnosti. Po eni strani so že procesi, ki potekajo v našem telesu, sami po sebi zelo zapleteni in je neznank še vedno veliko, po drugi strani smo seveda v resničnem svetu izpostavljeni celi paleti dejavnikov, ki lahko skupaj učinkujejo drugače, kot bi vsak posebej, in to součinkovanje brez dvoma pomeni dodaten raziskovalni izziv.
A znanost vendarle nenehno išče odgovore na relevantna vprašanja današnjega časa in vpliv sevanja vseprisotne pametne tehnologije gotovo je med njimi. Kaj torej danes vemo o vplivu tega sevanja in kako velike so bele lise, bomo skušali ugotoviti v današnji Intelekti.
Gosti so: prof. dr. Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, izr. prof. dr. Urban Bren, vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Živo v studiu 13 nastopa zasedba Hedera Vento.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Dom starejših občanov v Juršincih ta mesec pričakuje nove stanovalce
Na Dobrovi pri Ljubljani bodo gradili novo čistilno napravo
Kočevje praznuje 550-letnico

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Slovenski elektroenergetski sistem bo v prihodnjem desetletju najverjetneje ostal brez Termoelektrarne Šoštanj, še deset let pozneje pa tudi brez krške jedrske elektrarne. Poraba električne energije se ob tem povečuje in se bo še naprej, zlasti na račun ogrevanja in elektromobilnosti. Kako in za kolikšno ceno bomo prišli do novih proizvodnih obratov? Je doseganje podnebne nevtralnosti mogoče le z jedrskim scenarijem? Kaj bi množica razpršenih obnovljivih virov pomenila za zanesljivost oskrbe? In predvsem, kje so jasni načrti države v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Erna Strniša z gosti.

Gostje:
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in nekdanji direktor HSE,
– Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, koordinatorka projekta Life Climate Path 2050 – Slovenska podnebna pot do sredine stoletja,
– Aleksander Mervar, direktor Elesa, sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako se učijo živali.
Pripoveduje: Nina Valič.
Napisala: Darinka Kobal.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna stran, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih.

V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli.

Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo o tej temi izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetile so se jim Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta.

V tokratni oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi.

Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet.

Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazarjeva, Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

21:00
Poročila

Jurčičeva dela, še posebno Deseti brat in Tugomer, se uvrščajo na sam začetek slovenske dramatike in romanopisja. Nastala so v času, ko je bilo treba slovenščino kot enakovreden jezik šele uveljaviti, si jo z neomajno narodno zavestjo izbojevati ter jo kultivirati.
Tugomer pri Jurčiču sicer ni borec za pravice naroda, temveč je šibak moški, ki ga ljubosumje, zavist in neuslišana ljubezen pripeljejo do izdaje domovine, a je drama kljub temu prežeta z močnim nacionalnim nabojem, pa tudi z etnološko in zgodovinsko mistiko.

Avtor priredbe in režiser Aleš Jan
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojster Staš Janež
Glasbeni opremljevalec Marko Stopar
Tehnični asistent Zmago Frece
Asistentka režije Daša Dovžan

Tugomer Igor Samobor
Neklon Uroš Smolej
Zovolj Aleš Valič
Zorislava Polona Juh
Grozdana Saša Mihelčič
Vrza Štefa Drolc
Batog Zvone Hribar
Kajaznik Brane Grubar
Frankovski kupec Grega Čušin
Starec Janez Albreht
Starka Ivanka Mežan
Cvetliček Anja Brezavšček

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija v februarju 1999

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddajo posvečamo Atiju Sossu.

23:00
Poročila

Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Strokovna žirija jo je že večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Njena poezija je uvrščena v zbornik Rokopisi, v katerem se predstavljajo ustvarjalke in ustvarjalci z območja nekdanje Jugoslavije, nekaj pesmi je prevedenih in celo uglasbenih. Doslej je objavila pesniški zbirki Pobalinka (Založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). V Literarnem nokturnu boste slišali njen še neobjavljen cikel pesmi Radosti koščkov.

35:39
Ona nikoli ne da pobude za seks
2:48
Novice ob 23h
25:31
Boštjan Gartner: Čas brez iluzij
14:28
Zrcalo dneva 22:00
41:19
Mihail Afanasjevič Bulgakov
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov