Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • sreda, 12. maj. 2021

Radio Prvi • sre, 12. maj.

00:00
Poročila

Njegovo ustvarjanje se pretaka skozi polja muzike, zvoka, slikarstva, performansa in multimedijskih instalacij. V tem plesu z različnimi izraznimi oblikami ga zanima, kako ujeti tisto, kar se skriva onkraj besednega. Vse naše zastrte reasničnosti. Zvok je vezivo za vizuane podobe, v prepletu se razkrijejo nova doživetja, nove razsežnosti. Pri ustvarjanju glasbe se pusti ponesti njenemu toku in včasih ga cilj tudi preseneti. Pomembno je, da ob njenih zvokih telo in duša zaplešeta. Ne boji se nostalgije in sentimentalnosti. V svojih zvočnih eksperimentih razvija romantično poetiko. Smisel in napredek človeštva vidi izključno v pripravljenosti na medsebojni čustveni stik posameznikov. Luko Uršiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev: O majniku, pravljicah in Florjanu

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

»Pazi na svoje misli, ker bodo postale besede; pazi na svoje besede, ker bodo postale dejanja; pazi na svoja dejanja, ker bodo postala navade; pazi na svoje navade, ker bodo postale značaj; pazi na svoj značaj, ker bo postal tvoja usoda.« Tako se glasi ena znanih Talmudskih modrosti, ki pa v posebnih obdobjih, kot je postni mesec ramadan, še dodatno pridobi težo in pomen. Kajti post v duhovno-eksistencialnem smislu ne predstavlja le odpovedovanja hrani, pijači in drugim čutnim potrebam, temveč tudi in predvsem prečiščevanje misli, vnovično izpraševanje vesti, osvobajanje od vsakodnevnih navad in razvad ter preseganje lastnih slabosti. Duhovni post je tako prvenstveno eksistencialni proces predrugačenja lastne zavesti in značaja in s tem neposredno – vsaj do neke mere – lastne usode.
Post, ki ga na prvi ravni zaznamuje dosledno odpovedovanje vsakršnim čutnim užitkom, dodatno otežuje »socialno odpovedovanje«, pogojeno z na žalost še vedno trajajočo pandemijo. Običajno prevladujoča usmerjenost na zunanji svet se tako še močneje zaobrne v notranji svet. Potrpljenje, zbranost, vztrajnost, ponižnost in vzdržljivost stopijo pri tem v ospredje kot nosilne duhovne vrline. Ramadan ni samo mesec posta, temveč tudi mesec molitve, kontemplacije, krepitev vrlin in duhovnega zorenja. To je čas, v katerem se verniki in vernice ne vzdržijo samo od hrane, pijače in drugih čutnih užitkov, temveč se intenzivno osredotočajo na Boga, bodisi prek recitacije koranskega besedila bodisi prek razmišljanja o smislu življenja in eshatološki usodi lastne duše.
V Koranu beremo: »O, vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kakor je bil predpisan tistim pred vami. Morda boste postali bogaboječi« (2:183). Kajti že v Svetem pismu – ki sicer posta ne zapoveduje, a ga vseeno predstavlja kot nekaj koristnega in dobrodejnega – najdemo številne ljudi, ki so se postili, med njimi Mojzes, David, Jezus in Pavel. Post je tako ena izmed temeljnih duhovnih praks in eden od načinov, kako okrepiti lastno duhovnost in vero v Boga. Čas, ki ga sicer porabimo za pripravo hrane, med postom porabimo za razmislek o duhovnih rečeh, za meditacijo ali molitev. Potrebo po hrani naj bi tako nadomestilo hrepenenje po Bogu, žejo po pijači pa žeja po spoznanju in čistosti srca. Zgovoren je naslednji Psalm (63:2): »O, Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode.«
Ozaveščanje Božjega se ravno prek posta uresničuje na več ravneh človekove biti: na fizično-telesni, na čustveno-duševni in na duhovno-kognitivni ravni. Resnični, celoviti post je tako pot spoznanja, ki je temelj duhovne rasti. Presežna stvarnost posta se uresničuje ravno prek vrline samospoznanja, ki po islamskem izročilu vodi v spoznanje Boga kot Pratemelja naše lastne biti. V tem smislu muslimanski teolog Rešid Havizović dejanje posta označi za »dejanje hermenevtičnega uresničevanja spoznavne kapacitete« v človeku – dejanje, ki nas vodi iz obrobja posvetnega, čutno-vidljivega k središču presežnega, duhovno-nevidnega, in nas tako rešuje pred »usodo« tistih, o katerih Koran pravi, da »poznajo le zunanjo plat posvetnega življenja, nemarni pa so do onstranstva« (Koran 30:7). Post se nam tako razkrije v svoji globinski naravi, na katero je opozarjal že prerok Mohamed, ko je dejal: »Prepustite se postu, kajti nič mu ni podobno.«

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.

08:00
Poročila

Pankracij, Servacij in Bonifacij, trije ledeni možje, ki godujejo od 12. do 14. maja, se tudi tokrat niso izneverili svojemu slovesu. Po ljudskem izročilu prinašajo hladnejše vreme in zato strokovnjaki za pridelavo vrtnin svetujejo, da pred sredino maja na prosto ne sadite plodovk in nekaterih stročnic. Sicer pa je letošnja vrtnarska sezona že v polnem teku, zato smo v sredin Svetovalni servis povabili Davorja Špeharja, strokovnjaka z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja o pridelavi zelenjave na domačem vrtu, pošljite jih na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

09:30
abcEU

V oddaji na kratko, tudi duhovito, če nam to uspe, dešifriramo birokratsko in žargonsko poimenovanje pojmov, ki so vezani na institucije ali postopke v Evropski uniji.

10:00
Poročila

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.

11:00
Poročila

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Studio ob 17.00 je enkratna oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in primerjanje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že več kot 40 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki ob rednih šolskih obveznostih presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo pri različnih projektih. V oddaji, ki velja za "obvezno smer za mlade," lahko slišite tudi komentarje aktualne dijaške problematike. Vsako sredo ob 20.00 na Prvem.

21:00
Poročila

Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

V oddaji Literarni nokturno bomo tokrat predstavili šest pesmi mladega slovenskega literarnega in gledališkega ustvarjalca Jana Krmelja. Leta 2018 je končal študij režije na AGRFT. Med študijem je leta 2014 pri založbi Litera izdal svoj pesniški prvenec Relikvije dihanja, ki je bil leto pozneje nominiran za Veronikino nagrado. Krmeljeve močno angažirane pesmi preizprašujejo temeljne jezikovne mehanizme, s katerimi si osmišljamo svet. V pesmih prehodni glagoli postajajo neprehodni in se vežejo z nenavadnimi predlogi. Pesmi interpretira dramski igralec Željko Hrs, oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Mirta Berlan in režiser Klemen Markovčič. Vabljeni k poslušanju!

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.

25:45
Covidni semafor zasvetil rumeno
30:04
Katja Koren
2:33
Novice ob 14h
25:23
V primorsko-notranjski regiji se epidemija umirja veliko počasneje, kot bi si želeli
15:32
Izpolnjeni pogoji za rumeno fazo
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov