Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • sobota, 22. maj. 2021

Radio Prvi • sob, 22. maj.

00:00
Poročila

Nočni program bo tokrat potekal iz studia Radia Koper. V njem bo Jasna Preskar gostila predsednika Smučarske zveze Slovenije, direktorja družbe Atlantic Droga Kolinska in menedžerja leta, Enza Smrekarja. Z njim se bo pogovarjala o uspehih naših športnikov, njihovih pripravah na prihodnjo sezono in olimpijske igre, pa tudi o izzivih, s katerimi se srečujejo gospodarstveniki.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno- zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval na UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.

Ali ima svet kak smisel tudi tedaj, če odmislimo končni cilj vsega bitja in žitja, tisto poslednjo eshatološko »Točko Omega«, kot bi rekel filozof in teolog Pierre Teilhard de Chardin? – Seveda ima! Dokaz je preprost: kadar poslušam Bacha, njegovo vesoljno umetnost fuge, vem, da ima svet smisel, ne glede na to, ali bo »ob koncu časov« res prišel Odrešenik ali ne. Smisel sveta imam tako rekoč tik pred očmi tudi tedaj, ko gledam čudežen pasijonkin cvet, čeprav dvomim, da je v njem namenoma upodobljena Odrešenikova trnova krona. Ob tem pa moram priznati, da nisem povsem prepričan, da bi v najtežjih trenutkih še znal najti smisel sveta v Bachovi fugi ali v pasijonkinem cvetu – a tudi takrat bom morda v ugašajočem spominu nanju našel nekaj utehe.
V človeški podobi, v lepoti človeških oči, kadar iz njih sijeta veselje in ljubezen, je smisel biti očiten, ne glede na to, ali je človek resnično ali zgolj v prispodobi ustvarjen kot »podoba božja«. – Kaj pa, če se ozrem v nočno nebo, k tisočerim zvezdam in galaksijam: ali v vsej tej brezmejnosti prostorij in časovij še lahko najdem smisel sveta, neodvisno od kakega »višjega namena«? Namreč, človeški smisel, v tem pomenu, da ga doumem ali vsaj zaslutim in da lahko vanj verjamem tudi brez svetopisemskega razodetja? Ali pa ne morem drugega, kot da s strahospoštovanjem in tesnobo strmim v veličastje zvezdnega neba ter onemim ob vsem tolikanj neznanem in tujem?
Če bi živel v grških časih, bi ob pogledu na zvezde, ki so jih takrat imeli za »vidne bogove«, v njihovi nebeški lepoti in sijaju, najbrž lažje uzrl človeški smisel neba kot dandanes. – A čeprav je že Heraklit izrekel znamenite in globoko resnične besede, da se »narava rada skriva«, pa glede smisla vesolja v našem času bolj kot kdaj prej velja naslednja misel: moderni kozmos se je skril v enačbe matematične fizike, v »lepe teorije«, medtem ko pred našimi očmi ostajajo razsute kopice zvezd in zgolj umišljeno »domače« konstelacije, ki so vsaj na videz še vedno takšne, kot so jih opazovali in poimenovali stari zvezdogledi.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 22. maj

06:15
Vreme z meteorologom

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

08:00
Poročila

V oddaji Radijski ringaraja brenčijo čebele in Čebelice! In čebelicam se za med in sladke zgodbe zahvaljujejo tudi tretješolci, ki imajo čebelnjak na šolskem igrišču. Med 17. in 23. majem pa želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica …

Violinček je glasbena oddaja, ki naše najmlajše poslušalce nevsiljivo in sproščeno vodi skozi svet glasbene umetnosti. Pripravlja jo profesor Matej Jevnišek.

09:00
Poročila

V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami bodo mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, slišali pa boste tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. K izmenjavi mnenj o onesnaženosti naših voda bomo povabili tudi vas mlade poslušalke in poslušalce.

11:00
Poročila

V tokratni oddaji se bomo poglobili v duhovito Terapijo, v kateri je režiser Guillaume Nicloux združil igralski moči svojih najljubših sodelavcev – Gérarda Depardieuja in pisatelja Michela Houellebecqa. Pod drobnogledom bosta tudi nizozemski otroški muzikal Sova in miška in češki dokumentarec Ujete v medmrežju. Slednji tematizira spolno nadlegovanje mladih deklet prek spleta. Poleg tega se bomo pogovarjali z Ivanom Ikićem, scenaristom in režiserjem slovenske manjšinske koprodukcije Oaza, ki je postala veliki zmagovalec na beograjskem filmskem festivalu FEST.

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je pred dnevi nastopila zasedba Vudlenderji.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.

14:00
Poročila

14:14
Napoved GLC 22.5.2021

V zbirki z naslovom O ljubezni, batinah in revoluciji, avtorica Nora Verde, obravnava aktualno družbeno problematiko, revščino, prekariat, izključenost, aktivizem. Kot so zapisali pri založbi Goga, kjer je knjiga pred kratkim izšla, so zgodbe izpisane s pozicije tistih, ki se upirajo samoumevnosti patriarhalnega nasilja in družbeni preobčutljivosti. O knjigi se bomo pogovarjali s prevajalko Suzano Tratnik.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

»Ko sem bil mlajši, mi je bilo v družbi dolga leta nerodno povedati, da sem obrtnik, pa tudi stavek, da sem umetnik, mi je šel težko z jezika. Ampak zdaj, po približno treh desetletjih dela in iskanj, se s tem ne obremenjujem več. Pomembno je, da z nakitom, ki se rodi v mojem dialogu s kovinami, osrečujem svoje stranke in da lahko potem kupci mojih unikatnih izdelkov širijo to srečo naprej.« Huberto Široka bo gost v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravil Dušan Berne.

17:00
Poročila

Kantavtor Luka Gluvić pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom »Velerajnki L. G.« ustvari poseben poklon kantavtorju Townesu Van Zandtu in nas ob poslušanju povabi na svojevrstno potovanje pesmi.

18:13
Napoved GLC 22.5.2021, Na sporedu ob 18.30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference, sestra Magda Burger in duhovnik v ljubljanski župniji Igor Dolinšek.

V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Šesta v nizu je pravljica Anita Leskovec v kateri se skriva šest prigod iz sveta zvitih in pretkanih lisičk.

Pripovedovalka. Daša Doberšek..
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalec zvoka: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vstajenje nas vrača k radijskim začetkom zdaj že uveljavljenih ustvarjalcev - v leto 2004.
Scenarist Bratuš in režiserka Ajda Valcl sta z igralci, svojimi vrstniki z akademije, upodobila znanstveno-fantastično miniaturo, ki temelji na elektronskem zapisovanju možganskih vzorcev. Iz posthumnih fragmentov se izrisuje odnos med materjo in hčerko in - črna barva kože. Vse, kar se dogaja, je že bilo in je zdaj breztelesno, nesnovno, brezkompromisno, a tudi poetično.

Režiserka Ajda Valcl
Mentor: Aleš Jan
Tonski mojster: Staš Janež

Prvi glas: Toni Cahunek
Drugi glas:Tomislav Tomšič
Erik: Kristijan Guček
Erik v ženski podobi: Asja Kahrimanović
Ženski glas: Vanja Plut

Traja: 9'15
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2004 v okviru sodelovanja med Radiem in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani..

23:00
Poročila

Poljski pisatelj Radek Rak se je rodil leta 1987 v Dębici. Po poklicu je veterinar, piše pa tudi zgodbe in jih objavlja v revijah, tudi internetnih, in antologijah fantazijske književnosti. Doslej je izdal tri romane: Rad te imam, Lilit (2014), Prazno nebo (2016) in Pravljica o kačjem srcu ali druga beseda o Jakóbu Szeli (2019). Za zadnjega je leta 2020 prejel literarno nagrado nike in še tri poljske nagrade s področja fantazijske književnosti.
V Pravljici o kačjem srcu pisatelj svobodno poustvarja izročilo o voditelju galicijskega kmečkega upora iz leta 1846 Jakóbu Szeli in poznejšo legendo o njegovi krutosti in maščevalnosti do graščakov. Slika nepremostljivi družbeni prepad in okrutnost sveta, tako resničnega kot tistega iz ljudskih predstav in legend, povezanih z magijo in fantastičnimi bitji, ter v liričnem slogu pričara Jakóbovo napol magično preobrazbo iz tlačanskega otroka v brezobzirnega upornika. Pravljico je prevedla Jana Unuk, interpretira Željko Hrs.

Chris Cain: Raisin' Cai. Kalifornijski blues glasbenik na žanrsko pestrem albumu električni blues prepleta s soulom, funkom in s ščepci jazza.

12:12
Osmi evropski matematični kongres, didaktika matematike
2:32
Novice ob 14h
22:27
V Destrniku odslej tudi ambulanta za fizioterapijo
15:14
Konec šolskega leta
5:32
24. junij
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov