Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • nedelja, 23. maj. 2021

Radio Prvi • ned, 23. maj.

00:00
Poročila

Naše posebno koronaživljenje se še kar nadaljuje, te dni v vrstah pred cepilnimi centri. Če ste se za to odločili, kako ste cepljenje preživeli, ste imeli kakšne stranske učinke? Topli dnevi so že in voditeljico Mojco zanima, kakšni so vaši načrti za poletje. Kam vas bo zanesla na novo pridobljena svoboda? Pokličite pet čez polnoč, pa bomo poklepetali tudi o številnih drugih temah, mogoče se bomo celo nasmejali!

01:00
Poročila

02:00
Poročila

V tokratni oddaji se bomo poglobili v duhovito Terapijo, v kateri je režiser Guillaume Nicloux združil igralski moči svojih najljubših sodelavcev – Gérarda Depardieuja in pisatelja Michela Houellebecqa. Pod drobnogledom bosta tudi nizozemski otroški muzikal Sova in miška in češki dokumentarec Ujete v medmrežju. Slednji tematizira spolno nadlegovanje mladih deklet prek spleta. Poleg tega se bomo pogovarjali z Ivanom Ikićem, scenaristom in režiserjem slovenske manjšinske koprodukcije Oaza, ki je postala veliki zmagovalec na beograjskem filmskem festivalu FEST.

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno- zabavne glasbe.

V začetku tega meseca mi je umrla mama. Nekaj dni po pogrebu sem s svojo sestro in njenim dve in polletnim vnukom stal ob njenem grobu. Deček je nenadoma vprašal: »Kje je mama?« »Tu, v grobu,« sem kratko odgovoril. Ni spraševal naprej, ampak je začel z rokama razmikati vence na gomili. Hotel je priti do mame in videti, kako ji je. Še bolj kot njega, je v duši zabolelo mene. Kar najbolj preprosto sem mu pojasnil: »Mamino telo, njene roke, noge in glava so v zemlji, njena duša pa je pri Bogu. Zmolimo Očenaš za njeno dušo.« Deček, ki je sicer težko obvladljiv, je brez besed skupaj z nama sklenil roke in žebral Očenaš in Zdravamarijo. Niti za hip ni odmaknil pogleda od gomile. Ko smo naredili križ, se je sprostil, stekel do obzidja pokopališča in začel plezati po njem.
V tistih nekaj trenutkih zbranosti je moj pranečak občutil minljivost tvarnega sveta in presežno resničnost Duha. Teh dveh svetov s tem, kar znamo in zmoremo, ne moremo povezati. Razpetost premagujemo z vero, sicer bi se nam vse razdrobilo in nas potlačilo. Deček je neskončno razdaljo med mrtvim telesom prababice in njeno živo dušo v svoji otroški preprostosti presegel tako, da je roke, ki so hotele odkopati njeno mrtvo telo, sklenil v molitev. Naredil je lok od tu do večnosti. Po otroško seveda, a resnično in dovolj konkretno za njegovo starost, da bo to prvo izkustvo z leti lahko poglobil. Sveti Duh, ki ga bo nekoč prejel pri sv. birmi, mu bo stvari usklajeval v odrešenjsko celoto.
Vsi smo na istem, kot ta deček hočemo, da bi se dvigali k transcendentnemu, kjer nas končno ne bi bolelo ne telo ne duša. Ruski filozof Nikolaj Berdjajev pravi, da v njem obstaja intenzivna težnja k transcendentnemu, k prehodu prek meje tega sveta. In dodaja: »Nikoli se nisem mogel pomiriti z ničemer časnim, prehodnim, minljivim, kar obstaja zgolj kratek trenutek. Nikakor se ne morem pomiriti s tem, da se ta trenutek hitro izmenjuje z drugim. Očitno pripadam religioznemu tipu ljudi, ki ga opredeljuje hrepenenje po večnosti. Ničesar ni mogoče ljubiti, razen večnosti, in ljubiti ni mogoče z nikakršno, razen z večno ljubeznijo.« Tudi lastne žene in otrok ne. »Če ni večnosti, ni ničesar. Trenutek je polnovreden samo, če pripada večnosti.«
Pranečak je ob gomili prababice s kratko molitvijo ujel trenutek večnosti. Prepad med tu in onkraj je bil presežen. Tesnobno zrenje razdalje med mrtvim in poveličanim telesom je popustilo, in dečka napotilo nazaj k igri in mu povrnilo otroško radoživost. To je binkoštni dar za nas – Sveti Duh, ki globoko v nas poveže, kar se zdi nepovezljivo, in v duši zaceli, kar je ranjeno.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

06:45
naPOTki

Napotki, kam na pot po Sloveniji.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.

08:00
Poročila

Spomnimo, da je majhno Anjo našel urar Sebastijan, policist Željko pa jo je oddal k drugim sirotam v Dom. Peter živi samo z mamo. Po ločitvi si je ona že našla drugega moškega, arhitekta Josipa, medtem ko Petrov pravi oče, po poklicu pianist, živi v Nemčiji. Prava družinska zmešnjava! Kako Anja in Peter ob tam dohajata in včasih prehitevata svoje zahtevno odraščanje, kako nanj vplivajo nepredvideni dogodki? V tretjem nadaljevanju dramatizirane zgodbe po besedilu hrvaške mladinske pisateljice se kar nekaj na videz nerešljivih stvari uredi, nekaj malega pa se tudi zaplete!

Radijska priredba romana: Milka Lužnik Pohar
Režija: Jože Valentič
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Pripovedovalca: Boris Juh in Mojca Ribič
Anja: Lili Mišmaš
Peter: David Kladnik
Josip: Silvij Božič
Policist Želimir: Marjan Hlastec
Urar Sebastijan: Božo Vovk
Petrova mama: Milena Grm
Petrov oče: Ivan Rupnik
Petrova babica: Alenka Svetel
Deček Zvonko: Andrej Laharnar

Traja 37'27
Produkcija Radia Slovenija 1987

09:00
Poročila

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.


Tokrat poslušajte: Orkester slovenske policije; Holandsko kraljevo vojaško godbo; Godbo domžale in solista pevca Mateja Primožiča in Iva Koviča na evfoniju; Pihalni orkester Krka in nekdanji Pihalni orkester Francija Puharja.

09:30
Prvi poje: Prvi poje

Iz župnijske cerkve sv. Jurija v Šentjurju pri Celju na binkoštni praznik neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje župnik Vinko Čonč.

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil tudi novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji.

14:00
Poročila

Izmed dvesto dvanajstih slovenskih občinskih grbov jih dvajset krasijo ptice najrazličnejših vrst. Vsaka izmed teh pernatih znanilk lokalne identitete - naj gre za simbol, ki obstaja že od srednjega veka, ali pa za rezultat domišljije sodobnega časa - pa ima posebna pomen in zgodbo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

17:00
Poročila

Med ljudstvi, ki so v času pred prihodom Rimljanov živela na območju današnje Slovenije, so zagotovo zelo zanimivi Japodi, o katerih se še dandanes krešejo različna mnenja, kdo so pravzaprav bili in kje je bilo njihovo glavno mesto. Po starejših virih naj bi bilo to v Metúljah na Blokah na Notranjskem, drugi menijo, da je bil to Šmihel pod Nanosom, spet tretji, da je bilo na Hrvaškem v Matuljih, ali v Gorskem kotarju, kjer velja omeniti hrib Velika in Mala Viničica pri Jospidolu pri Ogulinu, kamor pa dejansko stroka vse od 19. stoletja naprej umešča japodsko glavno mesto Metulum. Glede na pisne vire velja za osrednje ozemlje Japodov Lika, kjer naj bi bila tudi večina njihovih naselbin. Seveda pa sledove Japodov najdemo tudi v Kordunu na Hrvaškem, v Pounju v današnji Bosni in Hercegovini, v okolici Bihača, pa seveda tudi na območju današnje Slovenije v Beli krajini in na Notranjskem vse do Razdrtega. Več o tem zanimivem ljudstvu ali skupnosti pa v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.

Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval pri UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Med 17. in 23. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem pripravili cikel sedmih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Zadnja v nizu je pravljica Nataša Konc Lorenzutti: Skrivališče. Tin se tako spretno skrije, da ga nihče ne uspe najti. Tako močno si namreč želi, da bi vsaj enkrat zmagal v skrivalnicah.

Pripovedovalec: Matej Zemljič.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalec zvoka: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Vladimirj Truhlar, slovenski pesnik in duhovnik, profesor filozofije in teologije se je rodil leta 1912, umrl je leta 1977 in je eden najvidnejših slovenskih religioznih pesnikov. Za življenja je objavil štiri zbirke pesmi, po smrti sta izšli še dve, pisal je teološke interpretacije slovenske literature ter številne teološke razprave - tudi v tujem tisku. V oddaji so pesmi: Prvi učenci, Sveto pismo in Hoja za Kristusom (Temni karmin, Celjska Mohorjeva družba). Interpretacija: Milan Štefe.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

12:12
Osmi evropski matematični kongres, didaktika matematike
2:32
Novice ob 14h
22:27
V Destrniku odslej tudi ambulanta za fizioterapijo
15:14
Konec šolskega leta
5:32
24. junij
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov