Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • petek, 11. jun. 2021

Radio Prvi • pet, 11. jun.

00:00
Poročila

Je edini slovenski menedžer, ki ima status vrhunskega športnika v svetovnem razredu. Prvi Slovenec, ki je pod vodo, v tako imenovani statični apneji, zdržal dobrih devet minut. Večkratni državni prvak in rekorder v potapljanju na vdih v bazenskih disciplinah, svetovni podprvak v dinamični apneji s plavutjo. In vse te športne uspehe uspešno združuje z uspešno poslovno potjo, je vodja oziroma center manager največjega nakupovalnega središča pri nas. 40-letni Kranjčan Andrej Ropret ljubi izzive, predvsem tiste najtežje, in tekmuje predvsem s samim seboj in svojim telesom. Na Nočni obisk po polnoči ga je povabila Andreja Čokl.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev

02:35
Ponovitev

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Francoski filozof Montaigne iz 16. stoletja v svojem eseju z naslovom O samoti razmišlja o prednostih samotarskega življenja in bralca poziva k posnemanju svojega zgleda: Montaigne se je namreč odločil svoje zadnje desetletje preživeti v svojem dvorcu, povsem stran od javnosti. Kajti trdno je bil prepričan, da mu bo samotarsko življenje prineslo resnično svobodo in notranji mir.
Pri tem je Montaigne sledil stoiški misli, da se človek ne sme preveč navezati na zunanje dobrine, saj mu bodo te ob izgubi vzbudile pretirana čustva in porušile njegov duševni mir. Za ponazoritev navaja primer iz antike, ko je neki Stilpo komajda ubežal požaru, v katerem je izgubil svojo ženo, otroke in vse premoženje. Kljub temu mož na obrazu ni pokazal nobenega strahu, zato ga je takratni makedonski kralj vprašal, ali je utrpel kakšno škodo. Stilpo je odgovoril, »da ne in da hvala bogu ni izgubil nič svojega«. S tem je izrazil, da se kot pravi stoik zaveda, da nič od izgubljenega ni bilo zares v njegovi lasti – resnično naša so le tista bogastva in dobrine, ki jih nosimo v sebi, vse drugo pa je zunaj našega vpliva, zato nima smisla, da se čustveno navežemo na zunanje stvari in žalujemo ob njihovi izgubi. »Lahko imamo ženo, otroke, premoženje in vrh tega še zdravje, če nam je dano, vendar se na vse to ne smemo tolikanj navezati, da bi bila od tega odvisna naša sreča,« zapiše Montaigne. Ne zanika, da nam zunanje dobrine lahko ponujajo določeno ugodje, vendar nas ob tem svari, da ne smemo pozabiti, da v resnici niso naše bistvo. Opaža pa, da običajno delujemo ravno nasprotno: čeprav omenjene stvari niso naša last in se nas povsem nič ne tičejo, se jim še preveč posvečamo in se obremenjujemo z njimi. »Naše lastne zadeve nam niso prizadejale še dovolj skrbi, mučimo in ubijamo se še z zadevami sosedov in prijateljev,« je kritičen filozof.
»Dovolj smo živeli za druge, živimo vsaj ta košček življenja, ki nam še ostane, zase. Posvetimo svoje misli in skrbi sebi in svojemu udobju,« nagovarja sebe in s tem tudi bralca. »Pretrgajmo tiste vezi, ki nas s silo priklepajo drugam in odvračajo od nas samih. Razvežimo te krepke spone, ljubimo poslej še to in ono, toda navežimo se samo nase, to se pravi pustimo si druge stvari, toda ne navezujmo in ne lepimo se nanje tolikanj, da bi se od njih ne mogli ločiti, ne da bi si pri tem posneli kožo in iztrgali nas samih.« Le tako bomo po njegovem spet dobili popoln nadzor nad sabo in občutili pravo notranjo svobodo. Ob branju nas tako Montaigne spodbuja k razmisleku o tem, kaj je zares naše. Smo tudi mi pretirano navezani na zunanji svet? Nas te vezi odvračajo od nas samih, od našega pravega bistva? In navsezadnje, smo resnično pripravljeni na izgubo teh dobrin?

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 11. junij

06:15
Vreme z meteorologom

Petek brez pravila gosti Tomaža Čokla, ki se je z nogometom prvič srečal v domači dnevni sobi, jo pri šestih letih zamenjal za nogometni klub Domžale, zdaj je že nekaj let nogometni sodnik. Tisti, ki tudi zelo dobro sliši, kaj med tekmami prihaja s tribun, kjer so (pre)ambiciozni starši.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V poletnih dneh so na zelenjavnem vrtu zelo priporočljive zastirke, ki zemljo in rastline ščitijo pred močnim soncem in izsuševanjem, zmanjšajo pa tudi prisotnost plevela. Kot zastirko lahko uporabimo različne naravne materiale, vendar Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet, svetuje, da dobro premislite, katerega izbrati.

08:00
Poročila

Na prvi dan nogometnega meseca bomo ogreli poletni žar in preverili, kateri so najboljši prigrizki z žara za nogometne navdušence. Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje mojster žara? Kašna je razlika med direktno in indirektno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem, kdaj je primerna tehnika »low and slow«? Ali so omake za jedi z žara dodana vrednost ali samo kamuflaža za ponesrečeno peko? V petek zjutraj po osmi na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani radioprvi.si.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

11:00
Poročila

11:35
Vključevanje Simona Muršec

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Še zadnja oddaja Prvi na maturi, v kateri maturantom pomagamo pri pripravi na maturo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli književnost po drugi svetovni vojni.

Cepilni centri bodo v prihodnjih dneh dobili dovolj cepiva, da bodo lahko cepili brez predhodnega naročanja, je sporočil minister za zdravje Janez Poklukar. Tako želijo doseči čim večjo precepljenost prebivalstva. Cepljenje brez naročanja že danes poteka v Sežani, Pivki, Luciji in Trbovljah, v prihodnjih dneh bo med drugim tudi v Celju, Murski Soboti in Mariboru.

Tu so še drugi poudarki oddaje:
- Začetek vrha držav G7: v ospredju pandemija in podnebne spremembe
- Potniški vlak znova vsak dan z Dunaja prek Ljubljane do Trsta in nazaj
- Evropsko košarkarsko prvenstvo za ženske čez dve leti v Sloveniji

Drugi vsebinski poudarki:
Turistično se prebujajo tudi gradovi, ki so epidemijsko mrtvilo izkoristili za obnove in prevetritev programov
Medved se stalno naseljuje tudi na Idrijsko-Cerkljanskem; srečanja s človekom vse pogostejša
Festival gledališča v Kropi znova zvabil uveljavljene ustvarjalce na podeželje
Zasavje se z novim trail centrom v Trbovljah utrjuje kot raj za gorske kolesarje

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Medtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Na pragu počitniške sezone so se vile vrste pred uradi za izdajanje digitalnih in mobilnih dostopov do e-uprave. Želja po hitrejšem prehodu meje na poti do plaže se je izkazala za učinkovitejšo spodbudo k digitalizaciji kot vse vladne kampanje. Manjši kot bi želeli so tudi učinki kampanje za cepljenje proti covidu: v Zasavju se ni ponovila celjska izkušnja cepljenja brez naročanja, zdaj ljudje niso čakali vrstah. Komentiramo skromna pričakovanja glede kandidata za novega pravosodnega ministra ter vladne akrobacije povezane s preživetjem Slovenske tiskovne agencije in slovenskega turizma. Na evropski turneji spremljamo ameriškega predsednika Bidna in analiziramo posledice vojnih zločinov na Balkanu in ekološkega kriminala na Štajerskem. Ploskamo uspehom naše tenisačice v Parizu in kolesarjev na Dirki po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Striček Čas ji bo pomagal, da ne bo zamudila. \t\t\t\t\t
Pripoveduje: Zvezdana Mlakar.
Napisala: Ida Mlakar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Včasih iz majhnega res raste veliko. Nekega dne pred približno devetdesetimi leti, na primer, je John Ronald Reuel Tolkien, filolog in profesor anglosaške književnosti na univerzi v Oxfordu, sedel za mizo in popravljal izpitne pole, ko se mu je v domišljiji nenadoma utrnil na prvi pogled precej navaden stavek: »V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit.« Stavek, priznajmo, ne obeta prav veliko, a iz njega sta v naslednjih desetletjih zrastli knjigi Hobit in Gospodar prstanov, pa tudi kopica drugih, večidel posthumno izdanih spisov, ki navsezadnje, če jih vzamemo skupaj, izrišejo podobo tako imenovanega Srednjega sveta, izmišljene dežele, ki ima svojo geografijo in zgodovino, svoje mite in legende, svoje jezike in pisave. Ta podoba je tako osupljivo prepričljiva, tako doživeto in plastično ubesedena, tako ontološko popolna, da v Srednji svet še danes radi vstopajo milijoni Tolkienovih oboževalcev – pa naj gre za bralke in bralce ali gledalke in gledalce holivudskih filmskih priredb. A zdaj zvesti Tolkienovo veličastno izmišljijo na kokoš, ki pač nosi zlata jajca globalni industriji zabave, bi bilo docela neprimerno. Prvič zato, ker je njegov literarni izum, se pravi odkritje izmišljene dežele, ki jo pisatelj predstavi tako precizno, kakor da bi bila resnična, navdihnil množico drugih pisateljic in pisateljev. Ko bi, skratka, ne bilo Tolkiena, bi ne bilo ne Harryja Potterja J. K. Rowling ne Igre prestolov Georgea R. R. Martina. No, Tolkiena pa je treba vzeti zelo resno tudi zato, ker je bil izjemen pisatelj, polnokrven mojster angleške poetične proze, to navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da je sloviti Times Literary Supplement, ko je konec leta 1999 opravil inventuro iztekajočega se veka, med največje literarne umetnine stoletja, ob bok Mojstru in Margareti, Stotim letom samote in Devinskim elegijam torej, brez pomislekov uvrstil tudi Gospodarja prstanov. Vsemu temu navkljub pa se Tolkiena in žanra, ki ga je izumil – na sledi etablirane angleške oznake mu pogojno recimo visoka fantastika –, na Slovenskem še vedno drži stigma, češ da imamo tu opravka z nečim malovrednim, pogrošnim, v najboljšem primeru zgolj kratkočasnim. Pa je to še stališče, ki ga lahko mirne vesti zagovarjamo, ali bi se bilo pač treba lotiti prevrednotenja našega odnosa do tovrstnega pisanja? In če da: kako to storiti? – Odgovor smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Aljošo Harlamova, literarnega kritika, knjižnega urednika pri Cankarjevi založbi in enega izmed soustvarjalcev vse bolj priljubljenega podkasta Obod, ki si prizadeva za visoko in znanstveno fantastiko vzpostaviti nova merila odličnosti za slovensko bralko in bralca. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

21:00
Poročila

Oddaja bo tokrat v znamenju trideset letnice samostojne Slovenije. V procesih osamosvajanja Slovenije in v prizadevanjih za mednarodno priznanje samostojne države so bili zelo dejavni tudi slovenski izseljenci in zdomci, ki živijo po svetu. V oddaji se bomo sprehodili po različnih koncih sveta in se s slovenskimi rojaki spominjali dogajanja pred tremi desetletji ob nastajanju naše samostojne države, ozrli pa se bomo tudi na prehojeno pot Slovenije v tem času skozi oči Slovencev po svetu in se dotaknili tudi razvoja Slovenije v treh desetletjih v odnosu do izseljencev.

.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

8. junija pred sto tridesetimi leti se je na Predmeji rodil Narte Velikonja, slovenski pisatelj in kulturni delavec. Študiral je pravo na Dunaju. Med drugo svetovno vojno je delal pri Zimski pomoči. Ostro je nastopal proti komunističnemu nasilju med vojno. Maja 1945 je bil kot okupatorjev kolaborant obsojen na smrt in dva dni pozneje ustreljen. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano.
Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa je pisal prozo in velja za modernega realista. Snov je zajemal predvsem iz svojega rojstnega okolja na obrobju Trnovskega gozda. Besedilo Kras je Velikonja napisal leta 1941, pripoveduje pa precej humorno o posebnostih pokrajine in še bolj ljudi, ki so tam doma.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

15:12
Zrcalo dneva 22:00
54:29
Slovencem po svetu
2:59
Novice ob 21h
58:05
Glas potujočih pesmi in glasovi potujočih pevcev
7:04
Čarobne besede
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov