Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 29. jun. 2021

Radio Prvi • tor, 29. jun.

00:00
Poročila

Poslušali bomo ponovitev oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Alja Zore. Njen gost je bil Goran Lisica - Fox.

01:00
Poročila

Ob 30-letnici državnosti Slovenije se pogosto pojavlja motiv slovenske zastave na vrhu Triglava, ki so jo tam razvili 12. junija 1991, posnetek tega dejanja pa je bil eden izmed najbolj ikoničnih slabih 14 dni pozneje na proslavi ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti naše države. To je bilo v resnici sklepno dejanje označevanja prisotnosti nekega naroda na nekem področju, ki ga tudi na naših tleh poznamo že dolgo. V ponovitvi oddaje Sledi časa se avtor oddaje Jure K. Čokl s sogovorniki tokrat ukvarja z vprašanjem, koliko po narodih imenovanih poti, plezalnih smeri in koč se je zvrstilo na ozemlju naše države, koliko slovenskih v tujini in zakaj je takšno označevanje ozemlja aktualno še danes.

02:00
Poročila

Vsako leto se slovenski šestošolci in devetošolci poleg rednih šolskih obveznosti spoprimejo tudi z nalogami nacionalnega preverjanja znanja. Dolgoleten projekt Državnega izpitnega centra vedno znova prinese dragocen vpogled v znanje, ki ga osnovnošolci odnesejo v življenje, ter v možnosti za izboljšave izobraževalnega procesa. Dosežki na teh preizkusih znanja so sicer izključno informativne narave in niso za oceno – na veliko srečo avtorja tokratne Nedeljske reportaže Ambroža Kvartiča.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ant. ad Mag. »Danes se je Simon Peter povzpel na žrtvenik križa, aleluja; danes je ključar
kraljestva blažen prešel h Kristusu; danes je apostol Pavel, luč vesoljnega sveta, nagnil glavo
in bil zaradi Kristusovega imena okronan z mučeništvom, aleluja,« pravi ena izmed starodavnih antifon današnjega praznika.
Cenjene poslušalke, spoštovani poslušalci, danes se torej vesoljna Cerkev raduje v prazniku teh dveh stebrov krščanske vere, Petra – prvaka apostolskega zbora, skale, in Pavla – apostola poganov.
Petrova pot se začenja že precej prej, preden je Kristusa zatajil, in kar je še pomembneje, pot se z zatajitvijo sploh še ne konča. Spomnimo morda le na ključne postaje njegove hoje za Kristusom, ko prvi izmed apostolov izpove vero, rekoč »Ti si Mesija, Sin živega Boga!« (Mt 16, 15-16). To je temelj, na katerem ga Kristus postavi za skalo, na kateri bo sezidal svojo Cerkev. In še več. To je temelj, zaradi katerega so Petru zaupani ključi nebeškega kraljestva. (Cf. Mt 16,18-19). Trikratno zatajitev v noči velikega petka pa je moral končno zadostiti s trikratno izpovedjo ljubezni in naposled s smrtjo na križu. Ni torej dovolj v nekaj le verjeti, ni dovolj le verovati v Boga, pač pa je treba to vero tudi pokazati, izpričati in se zanjo boriti, boriti do smrti. Celo danes.
Tako tudi apostol Pavel. Krčevit nasprotnik Kristusovega evangelija je postal kakor luč poganom, ker jim je oznanil pravo Luč – Kristusa Božjega Sina, – ki se je razodela svetu. Temelj njegovega oznanjevanja, dovršenega v njegovi mučeniški smrti, je bila vera, vera v križanega in vstalega Gospoda, Gospoda, ki ga je moral vreči s konja, da bi ga spoznal. Brez vere ne bi, kakor pravi sam, »prenašal naporov ..., bil v ječi ..., bil tepen, pogosto v smrtni nevarnosti«.
Glejte, vera, in to je ljubezen, Kristusova ljubezen, ki ga priganja, kakor pravi v drugem pismu Korinčanom, »zato da živeči ne bi več živeli zase, marveč za Njega, ki je zanje umrl in bil obujen«. (2 Kor 5,14-15). Ne živimo torej zase, niti ne sebi, drage poslušalke, cenjeni poslušalci. Vera, ki mora biti izpričana, je končno tudi mene pripeljala pred oltar, na pot duhovništva, ter me s tem še bolj in na izreden način povezala s Kristusom. Ta vera, sam Kristus ter njegovo življenje, je torej razlog našega življenja, našega bivanja in našega obstoja, na poseben ter absoluten način zlasti nas duhovnikov. Mučeništvo svetih Petra in Pavla je torej eno, ker je, čeprav časovno različno, ena njuna trdna in izpričana vera. Posnemajmo torej njun zgled ter premislimo, v kaj ali še bolje koga verujemo tudi mi.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Naš zadnji sogovornik v Drugem pogledu, preden gre torkova rubrika na zaslužene počitnice, prihaja iz Konga, v Slovenijo pa pred dobrima dvema letoma ni prišel na počitnice. Iz svoje države je zbežal, ker se boji za svoje življenje, bil je namreč na protestih in v politiki, na zadnjih volitvah je kandidiral za poslanca v parlamentu. Spoznajte Doudouja Bigaruro!

08:00
Poročila

Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani še vedno skrbno spremlja raziskave o cepivih proti covidu. Pozoren je na poročila o neželenih učinkih AstraZenece, Pfizerja, Moderne in cepiva Janssen. Natančno pregleda tudi rezultate o njihovi učinkovitosti.

Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

10:00
Poročila

Posledice epidemičnega zaprtja in šolanja prek zaslona na telesno, čustveno in duševno zdravje mladih so dramatične. Stanje na otroški psihiatriji se še ne umirja, sprejemajo same urgentne primere. Med njimi je veliko ekstremnih primerov motenj hranjenja. Opozorila stroke so, da najhujše šele prihaja. Kaj se dogaja in kakšne ukrepe bi morali sprejeti, da bomo popravili nastalo škodo? Odgovore v tokratni Intelekti išče Urška Henigman.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki oddaje:
- Zaradi prenove zadrževalnika Vogršček, ki je namenjen namakanju Spodnje Vipavske doline, kmetje ostali brez vode
- Upravičenci do javnih sredstev bodo spet morali na CSD-je
- Vrača se celjski MOS
- Avtodomi s Koroške razprodani

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Epidemija covida-19 je razgalila globoke težave v slovenskem zdravstvu, kot so kadrovska podhranjenost in čakalne dobe. Kako se bo Ministrstvo za zdravje spopadlo s tem, je razvidno iz dveh zakonov, ki pokrivata nujne ukrepe in investicije v zdravstvu. S sogovorniki pa tudi o tem, kako se slovensko zdravstvo pripravlja na jesen, ki jo bo, kot kaže, znova zaznamovalo širjenje novih različic virusa SARS-CoV-2. O razmerah in morebitnih rešitvah voditeljica Katja Arhar s sogovorniki.

Gostje:
– Robert Cugelj, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor,
– Igor Rus, predstojnik internistične službe Splošne bolnišnice Jesenice,
– Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kaj dela radirka med počitnicami?
Pripoveduje: Violeta Tomič.
Napisala: Manka Kremenšek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

''Veste kaj ... Na terenu sem srečala med kmeti, starimi in mladimi, veliko bolj bistrih ljudi, kot sem jaz s svojim doktoratom. In večkrat sem se počutila, ko sem jih spraševala, pet centimetrov manjša pri takih ljudeh.''

Tokratno oddajo posvečamo doktorici Mariji Makarovič, ki je nedavno dopolnila 90 let. A ob pogledu nanjo bi marsikdo ob tej trditvi pomislil, da gre za laž – vitalna, čila, nasmejana, predvsem pa modrih misli, širokih obzorij in številnih načrtov. Z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem je življenje posvetila raziskovanju slovenske oblačilne kulture, šeg in navad.

Tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je delala kot kustosinja od leta 1953 do upokojitve, je obogatila z več tisoč predmeti in jo tudi popisala. Zbirko je smiselno uredila in dopolnjevala po krajevnih, časovnih, socialnih in funkcionalnih merilih.

Poleg rednega muzejskega dela je raziskovala tudi številne druge slovenske narodopisne vidike: od ljudske medicine in medsebojne pomoči na vasi do socialnih mrež ter kmečkih poslov in virov preživljanja, pa pregovore, samomorilnost, alkoholizem. Terensko delo je nadaljevala tudi po upokojitvi. Naj omenimo še njen izjemen opus, ki obsega več kot 2000 bibliografskih enot, od tega pa več kot 50 monografij in 400 znanstvenih člankov. Med drugim je tudi prejemnica državnega priznanja, medalje za zasluge za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja.

V oddaji nam pojejo in igrajo: Vokalna skupina Breznik, Tomaž Plahutnik, glasbeniki Akademske folklorne skupine France Marolt, Šentanelski pavri, Godci iz Rudnega v Selški dolini in ljudski pevci iz Luč. Svoje spomine delita tudi dr. Tomaž Simetinger in Mirko Ramovš.

21:00
Poročila

Igra, nastala po satirični groteski pronicljivega poljskega satirika Slawomirja Mrožka, o splavu na širnem morju.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

23:00
Poročila

Konec prejšnjega tedna je umrl priljubljeni in mednarodno uveljavljeni avtor Josip Osti. Njegov opus je zavidljiv. Obsega več kot trideset pesniških zbirk, sedem proznih del in veliko knjig esejev, literarnokritiških in publicističnih besedil. Uredil je tudi več antologij slovenske in bosanskohercegovske poezije in proze ter prevedel približno devetdeset knjig in petnajst iger slovenskih avtorjev. V slovenskem jeziku je ustvarjal od leta 1995, v zadnjem času pa je bil posebno prepoznaven po svojih zbirkah haikujev. V spomin nanj smo za nocoj izbrali nekaj pesmi iz njegove osme v slovenščini napisane pesniške zbirke Na križu ljubezni (Litera, 2009). Osti v njej tematizira svojo večno temo - zlivanje ljubezni in smrti, in sicer z nekoliko širšim in pogosto tudi k naraciji usmerjenim avtorskim zamahom.

52:32
Religiozna podoba Japonske
9:28
Luna ga je prijazno gledala
20:50
PCT aplikacija vendarle objavljena
45:35
Tedenski aktualni mozaik
2:07
Novice ob 17h
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov