Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Tokratni Lokalni junak v življenju počne toliko najrazličnejših stvari, da je kar težko vse našteti. Pavle Hočevar iz Rakitnice pri Ribnici je dolgoletni tajnik, od upokojitve naprej pa predsednik Območne obrtne zbornice Ribnica, navdušen gasilec, balinar, nogometaš in glasbenik. Najbrž ga širša javnost najbolj pozna po njegovem udejstvovanju v dobrodelnem društvu Motoristi za motoriste, ki deluje v javnem interesu. Podrobneje nam ga bo v prihodnjih minutah predstavil naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.

Tudi današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo.
Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, nen azadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo z odgovornostjo in skrbnostjo, lahko preraste zgolj opis nalog, in postane zares poslanstvo.
Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kateri, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo:
»Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?«
Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, tega ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo za oceno testa.
»Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav bi bil to samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.«
Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko prejelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebej težko je takšno naklonjenost vzdrževati do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba veliko truda vložiti v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega.
Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso pozabili.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka informativna koristna slovenščina.

V tem tednu smo z radijskim mikrofonom obiskali Osnovno šolo Simona Jenka Smlednik – z drugošolci in s tretješolci smo se pogovarjali o tokratnem tednu mobilnosti – o tem, kako pridejo v šolo, s čim se najraje vozijo, kako se kratkočasijo na dolgi vožnji z avtomobilom, pa tudi o tem, katero prevozno sredstvo bi sami peljali na krilih domišljije.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

V rubriki Hudo športni bomo tokrat govorili o urbanem športu, ki je prerastel v olimpijskega. To je rolkanje oziroma skejtanje. Rolkanje izvira iz surfanja, ker so surferji hoteli »surfati«, ko ni bilo valov. Osnova je seveda rolka, s katero pa rolkarji na ulici ali v rolkarskem parkuizvajajo številne zahtevne trike. Enega izmed skejterjev boste spoznali v pogovoru, ki sta ga pripravila Aleš in Špela.

Gimnazijka Aja Piškur, ki se je preizkusila kot statistka v slovenskih serijah in filmih in je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana uresničevala svoje otroške sanje, da bi postala balerina, nam bo v tokratni oddaji Kulturomat povedala, kako se je navdušila nad snemanjem filmov in tudi gledališčem. Poleg tega bo z nami delila svoje izkušnje o plesanju baleta in kako se danes znajde kot učiteljica jazz baleta za mlada dekleta.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Na začetku meseca so v naravnem morskem rezervatu Miramar v objektiv podvodne kamere ujeli večjo jato rumenoustih barakud. Vrsto invazivne plenilke, ki je nekoč živela v tropskih morjih, so v preteklosti v Tržaškem zalivu že opazili, vendar le posamezne primerke. To pa ni edina vrsta, ki se zaradi globalnega segrevanja seli v Sredozemsko morje. Poleg barakud so v naravnem rezervatu letos bolj množično opazili še eno vrsto rib iz tropskih morij. O tem v današnji oddaji Morje in mi, v kateri smo obiskali morski rezervat, ki je bil ustanovljen pred več kot 50 leti. Leta 1986 pa je kot prvi morski rezervat v Italiji prešel pod ministrstvo za okolje in upravljanje italijanskega Svetovnega sklada za naravo. Ob raziskovanju morskih ekosistemov in bioloških vrst ter njihovem monitoringu je pestra tudi didaktična dejavnost morskih biologov. Rezervat je obiskala Tjaša Lotrič.

Biografija Jurija Součka, igralca in režiserja, je obsežna, zelo zanimiva, odslikava čas, v katerem je živel, razmere in okoliščine, ki so izrisale izjemno življenjsko zgodbo umetnika, njegovo zavezanost vsestranski življenjski energiji in seveda – gledališču. Ustvaril je približno 150 gledaliških vlog. Povezan je tudi z našo radijsko hišo, saj je delal na radiu, ko je bil ta še v povojih in skorajda brez tonskih posnetkov. Jurij Souček ima največji opus vlog v radijskih igrah med slovenskimi dramskimi igralci. Arhiv Radia Slovenija jih hrani več kot 650.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Volja, želja, disciplina, trdo delo, odrekanje in neizmerna moč ter predanost so vodili paraolimpijca Frančka Gorazda Tirška, da je premagal vse ovire v svojem življenju. Po treh srebrnih in eni bronasti medalji na preteklih paraolimpijskih igrah je na letošnjih v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini R4 – zračna puška stoje. V življenju si je vedno postavljal realne cilje, pravi, šport pa je postal njegov najboljši prijatelj, ki mu je polepšal življenje. Kar sedemkrat je bil izbran za parašportnika leta, leta 2013 je postal častni občan Gornjega Grada. Paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek bo gost današnje oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Poletje je spakiralo kovčke in odkorakalo skozi vrata. Na njegovo mesto se bo vselila jesen, z rumeno-rdeče-rjavimi vedri sveže barve in s preprogami mehkega listja. Veter skozi priprta okna prinaša glasbo in besede jesenskih šansonov in kantavtorskih pesmi, ki jih bomo poslušali v naslednjih minutah. V Pesem v žepu nam jih prinašajo Primož Vidovič, Marko Grobler, Svetlana Makarovič, Milan Kamnik, Tomaž Pengov in Jani Kovačič.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.

Pripoveduje: Janez Hočevar - Rifle.
Glasba: Petra Vidmar, tolkala.
Napisala: Aksinja Kermauner.
Cikel pravljic o premagovanju otroških strahov v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Izvedba v živo iz studia 26 Radia Slovenija, september 2021.

V sobotnem koncertu nastopa malijska zvezdnica Rokia Traoré . Njen koncert smo posneli na Festivalu Druga godba, na trak pa ga je prenesel naš pred nekaj dnevi umrli zvokovni mojster in tudi v blues zagledani kitarist, avtor in pevec Zoran Crnkovič, ki mu posvečamo naše nocojšnje glasbeno druženje na Prvem. Zoran Crnkovič je za oddaje, ki jih za Radio Slovenija že 31 let pripravlja Jane Weber, posnel več deset koncertov v glavnem bluesa, bluegrassa in afriške glasbe.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V kratki radijski kriminalki je slovenski pisatelj domiselno izpeljal napol kruto in napol ironično zgodbo kriminalističnega žanra.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Majda – Marijana Brecelj
Majdin mož – Brane Grubar
Voznik tovornjaka – Zvone Hribar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999

Ožji izbor za nagrado lastovka 2024
Samo Roš se je rodil v Celju, zaposlen pa je v Osrednji knjižnici Celje. Urednikuje in vnaša priporočila na portalu dobreknjige.si. O sebi pravi, da je "len za šolo in tudi za pisanje". V nekem obdobju je veliko objavljal zgodbe na družbenih omrežjih, vendar to pozneje skoraj povsem opustil. Tokrat se je šele drugič prijavil na katerega izmed natečajev in še to, kot pravi, "na željo soproge, ki je sicer mnenja, da bi moral pisati več. Morda ji v tej želji tudi ustrežem," še dodaja. Sicer pa o sebi hudomušno pripomni, da obstajata dve področji, na katerih njegova lenoba le ni tako izrazita: rad bere in bere precej, rad pa tudi hribolazi in se potika po gozdovih, kjer se s psico uspešno skrivata pred banalnostmi, ki bi jima sicer lahko zagrenile življenje. Hribolazenje, gozd in sprehod s psičko pa so tudi rdeča nit njegove zgodbe Silhueta, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka.

Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Chris Cain: Good Intentions Gone Bad. Povratek enega najbolj cenjenih kalifornijskih blues veteranov. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/09/03/chris-cain-good-intentions-gone-bad/