Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 22. sep. 2024

Prvi • Ned, 22. sep.

00:00
Poročila

Nedeljski nočni program začenjamo s turističnimi vsebinami. Izpostavili bomo 70-ti jubilej koče na Žavcarjevem vrhu, ki je pred dnevi osvojila tudi laskavi naziv Naj planinska koča leta 2024. Spomnili bomo še na eno za planinstvo pomembno obletnico – pred 125-imi leti se je v Žalcu rodil pobudnik Slovenske planinske poti profesor Ivan Šumljak; deloval je pri Planinskem društvu Maribor Matica. V potopisnem delu oddaje pa se bomo s slovenskih planin podali še v slikoviti Armenijo in Gruzijo. Po eni uri prisluhnite še letvici Top 17. Gost bo tudi Kevin Koradin, ki se v novi skladbi FEJM vrača k svojim rockovskim koreninam.

01:00
Poročila

01:10
Ponovitev: Lestvica Top 17, 1.del

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev: Lestvica Top 17

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kako zelo pomembno je, da smo prvi! In to že od majhnega naprej. Že v vrtcu je bilo tako, ko so nas vzgojiteljice spodbujale, kdo bo prvi pojedel kosilo in bo potem postal zlata ptička. Da ne govorimo pozneje – kdo je bil prvi na šolskem teku, prvi v razredu, prvi pri veseli šoli, prvi na občinskem tekmovanju … Pač, pomembno je bilo, kdo je zmagal, kdo je najboljši, kdo ima najboljše igrače, kdo ima najboljšega očija, kdo je najmočnejši, najlepši, najsposobnejši, preprosto – kdo je prvi! Seveda smo to tekmovalnost močno ponotranjili in je tudi v odrasli dobi pomembno, da smo prvi, najboljši, najuspešnejši, najlepši … Ker to predstavlja našo vrednost – vsaj tako mislimo in dojemamo. Seveda iz tega izvirajo tekmovalnost, nenehno primerjanje z drugimi, zavidanje in prav gotovo tudi frustracije. Resnica je ta, da se bo lahko vedno našel nekdo, ki bo boljši od mene. Tudi če sem olimpijski prvak – prišel bo nekdo boljši, nekdo, ki bo presegel moj rekord … Ko smo že pri športu: kako zanimivo je, da ko naša športna ekipa zmaga, vedno rečemo: »Mi smo zmagali!« Ko pa ista ekipa izgubi tekmo, radi uporabimo tretjo osebo množine in rečemo: »Naši so izgubili!« Kar nekako se ne želimo prišteti med poražence. Seveda, kdo pa želi biti zguba …
Ko so Jezusovi apostoli imeli problem s tem, kdo izmed njih je pomembnejši, kdo med njimi je večji, so od Jezusa hitro dobili hladen tuš: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Jackpot – zadetek v polno! Prvi naj bo zadnji in vsem služabnik?! To pač ne drži. Pomembno je biti prvi! Toda če pogledamo dinamiko, ki nas žene, da bi bili prvi, si moramo priznati, da nas v ozadju lahko poganjajo tekmovalnost, grebatorstvo, nenehna ogroženost, zavist, frustriranost, strah, občutki nevrednosti in nesposobnosti in še bi lahko naštevali. V ospredju je moj jaz, ki si želi potrditve, da bom končno postal nekdo, da mi bodo končno dali priznanje, da sem dober, vreden, sposoben … Ampak tovrstna priznanja prihajajo od zunaj in imajo zelo visoko ceno, predvsem pa so lahko zelo prazna. Resnična izpolnitev ni to, da služim sebi in svojemu egu, ampak da gojim sočutnost do drugega, da ne iščem vedno sebe in svojega, ampak da vidim drugega in mu zmorem priti naproti, še posebno če je v stiski in potrebi. Izpolnjeni smo zares takrat, ko nekaj naredimo za drugega, ko zmorem biti »izmed vseh zadnji in vsem služabnik«. Nora logika, ki je v popolnem nasprotju z logiko, v kateri smo bili vzgajani in v kateri živimo. Toda če smo iskreni do sebe: Ali nas ta logika tekmovalnosti in potrebe biti vedno prvi resnično izpolnjuje? Ali pa smo življenjsko izpolnjeni šele takrat, ko naredimo nekaj za drugega, ko mu izkažemo dobroto, spoštovanje, ljubezen; ko postanem »izmed vseh zadnji in vsem služabnik«?

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 22. 9.

06:15
Vreme z meteorologom

V občini Moravske Toplice smo za začetek 18. sezone radijskih reportaž, v kateri trkamo na vrata turističnih kmetij, obiskali majhno podeželsko kmetijo. Posestvo Passero je slabo desetletje znano predvsem po svoji čokoladnici, vendar je tam tradicija turizma prisotna že dlje časa. V njihovi shrambi so gostom – velikokrat tudi tujim – poleg čokolade na voljo prava prekmurska šunka, bučno olje, domači sokovi, marmelade in podobne dobrote.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. O stripovski različici smo se pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček.

08:00
Poročila

Francoski avtor se je pisanja loteval z veliko pretiravanji, ki zaživijo v žanru satire. Pogačarska vojna se dogaja na nekaj podeželskih zaplatah v bližini Rabelaiseve domačije, strategijo pa zastavi kot velik zavojevalski pohod. V zgodbi nastopa znameniti literarni junak Gargantua v eni svojih dogodivščin.

Režiser: Marjan Marinc
Prevajalka in prirejevalka: Gitica Jakopin
Tonski mojster: Borut Turk

Grandgousier – Maks Furijan
Gargamella – Ruša Bojc
Gargantua – Jože Zupan
Michel – Maks Bajc
Jean – Andrej Kurent
Tretji postopač – Tone Homar
Doktorji na Sorboni – Janez Rohaček, Slavo Švajger, Stane Česnik
Huk-Huk – Pavle Kovič
Forgier – Aleksander Valič
Marquet – France Presetnik
Picrochol – Boris Kralj
Touquedillon – Ludvik Pečar
Hativeau – Marjan Kralj
Gallet – Stojan Andrej
Jan Razbijan – Jurij Souček
Paž – Mina Jeraj
Varuške – Jana Osojnik, Jelka Cvetežar, Marta Pestator, Mara Černe
Napovedovalka – Ana Mlakar

Uredništvo igranega programa
Posneto v Studiih Radia Ljubljana oktobra 1959

09:00
Poročila

Tokrat za vas igrajo: Papirniški pihalni orkester Vevče; Slovenski mladinski pihalni orkester; nekdanja Mala mestna godba; Mestna godba Kamnik in trobilno pihalna zasedba Š'ta godba.V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

09:30
Prvi poje

10:00
Poročila

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?

14:00
Poročila

Kdaj ste zadnjič začinili svoj sprehod z ogledom razstave? Jesen v ljubljanskem Tivoliju je kot nalašč za to. Topli in sončni septembrski dnevi, ki se morda že iztekajo, ali deževni in turobni oktobrski, ki šele prihajajo, ne ponujajo samo počasnega umirjanja narave, temveč še zadnjo priložnost za ogled vrhunske razstave. V tokratni Nedeljski reportaži vas namreč popeljemo skozi retrospektivo najboljše slovenske grafičarke Adriane Maraž. Razstava je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Obiskal jo je Miha Žorž.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

17:00
Poročila

Če bi se danes za nekaj dni odpravili v Buenos Aires, bi si verjetno tam med najbolj znamenitimi stavbami argentinske prestolnice ogledali tudi stadion nogometnega kluba Boca Juniors, imenovan La Bombonera, ter velikansko in arhitekturno fascinantno tržnico Abasto. In vendar ob tem morda ne bi niti vedeli, da gre za zgradbi, ki ju je zasnoval naš rojak, arhitekt Viktor Sulčič. Kako je fant, rojen slovenskim staršem v Križu pri Trstu, postal eden najbolj pomembnih arhitektov Buenos Airesa v času med obema svetovnima vojnama, nam bosta za tokratne Sledi časa pomagala zarisati umetnostna zgodovinarka dr. Irene Mislèj, ki je Sulčiča spoznala v svojem otroštvu v Argentini, kasneje pa je o njem napisala doktorsko nalogo in pripravila prvo veliko razstavo njegovih del, ter arhitekt Matej Mljač, ki je pred leti prav tako tako zasnoval fotografsko razstavo Sulčičevih del, ki je vključevala celo načrt obnove znamenitega stadiona. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Petelinček zaradi požrešnosti pozabi na putko, a mu ta reši življenje.
Pripoveduje: PolonaVetrih.
Napisala: Maria Majerova.
Prevedel: Severin Šali.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Ožji izbor za nagrado lastovka 2024
Tomaž Kalin, diplomirani ekonomist, živi na Dolenjskem, v manjši vasici blizu Šentjerneja. Po dvajsetih letih dela v bančništvu se je zaposlil v bližnjem podjetju, da bi, kot je zapisal, z lastnimi rokami izdeloval okna in vrata. K temu dodaja, da se pisnega ustvarjanja loteva impulzivno, dela izpod njegovih rok prihajajo hitro in sunkovito, praviloma ponoči. Vzorcu pisanja sledi tudi tematika, ki se enakovredno giblje med poskočnostjo in vedrostjo na eni ter nihilizmom in opisi minljivosti na drugi strani. Navdih črpa iz vsakdanjega življenja. Predvsem ga zanimata razmerje med posameznikom in potrošništvom ter učinek, ki ga ima materializem na prihodnost in blaginjo družbe kot celote. Kratka zgodba z vojno tematiko Jutro v Alepu, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka, poskuša prikazati, kako se trenutek izgubi v večnosti.

Interpretka Gaja Filač,
režiserka Špela Kravogel,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov