Nedeljski nočni program bomo tudi tokrat začeli turistično. V oddaji se bomo ozrli na petkov svetovni dan turizma. Letos je bil slogan Turizem in mir, številna mesta pa so ob tej priložnosti na široko odprla vrata kulturnih ustanov in turističnih zanimivosti. Mnoge dogodke so pripravili tudi v Mariboru in na Ptuju, kjer smo se pozanimali še o viziji turizma z novim vodstvom pristojnega zavoda. V potopisnem delu pa se bomo odpravili po Gruziji in Armeniji.
Po eni uri bomo v oddaji V dobri družbi s Kristijanom predstavili štiri aktualne sveže skladbe – ansambla Šus, Banovšek, Prva liga in ansambla Tomaža Rota. Sprehodili pa se bomo tudi po letošnjem, že 55. Ptujskem festivalu.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Dva trgovca sta tekmovala med seboj. Njuni trgovini sta bili v isti ulici, druga nasproti druge. Cele dneve sta sedela pred vrati svojih trgovin in opazovala, kaj dela sosed na nasprotni strani ulice. Če je h kateremu prišla stranka, se je privoščljivo smejal nasprotniku. Neke noči se je enemu izmed njiju v spanju prikazal angel in mu dejal: »Bog me je poslal, da ti povem tole: Dal ti bo vse, kar ga boš prosil, toda tvoj tekmec na nasprotni strani ulice bo dobil dvakrat toliko. Če boš ti živel v blaginji, bo trgovec nasproti postal velik bogataš.« Mož je za hip utihnil, potem pa dejal: »Če je tako, prosim, naj oslepim na eno oko, da bo moj tekmec oslepel na obe.« (Zgodbe kažejo novo pot, 163).
Trgovec je v svoji zavisti izbral zlo zase, še večje pa za svojega soseda. Veliko hudih grehov v zgodovini lahko pripišemo zavisti. Prvi umor v Svetem pismu je bil storjen iz zavisti. Kajn je zavidal Abelu, da je Bog sprejel njegovo daritev, njegove pa ne. V bistvu je hudi duh zavidal prvemu človeku, ker je bil blizu Bogu, in ga je zapeljal v greh. Jezusa so takratni judovski voditelji dali križati iz zavisti. To je nekaj primerov iz Svetega pisma, a koliko primerov zavisti poznamo v življenju!
Če so bili starozavezni Izraelci v čem dobri, so bili v zavisti in godrnjanju. To vidimo v današnjem prvem berilu, ki opisuje, da je bil neki mladenič zavisten, ker sta tudi Eldad in Medad prerokovala. Zavisten je bil samo zato, ker sta prerokovala v taboru, drugi pa pri šotoru (prim 4Mz 11,26). V današnjem evangeliju učenci zavidajo, da nekdo »izganja hude duhove« (Mr 9,38).
Zavist lahko postane strašna stvar. Za ljudi je lahko usodna. Savel je bil prvi izraelski kralj in v začetku je dobro vladal. Potem pa se je pojavil mladenič z imenom David, ki je bil boljši bojevnik kakor on. Namesto da bi bil vesel, da ima v svojem taboru močnega bojevnika, je Savel postal zavisten. Hotel je uničiti Davida, na koncu pa je uničil samega sebe, kakor beremo v Samuelovi knjigi.
Bog noče zavisti. Jezus pravi, da je bolje, da se pohabiš, kakor da bi postal zavisten. V današnjem evangeliju Jezus opozarja svoje učence zaradi njihove zavisti do tistega, ki izganja hude duhove in ni hodil za njimi: »Ne branite mu!« (Mr 9,39). Besede, ki so namenjene tudi nam.

Če bi obisk na Turistični kmetiji Vimpolšek opisali z dvema besedama, bi to gotovo bili domačnost in povezovanje. Matija Vimpolšek, vodja kmetije in glavni kuhar, namreč verjame, da so to glavne sestavine okusnih jedi. Pri svojem delu se močno povezuje s sosednjimi kmetijami in lokalnimi pridelovalci hrane, obenem pa prisega na kreativnost. Tudi zato v tokratnih naPOTkih izvemo, kaj je to krčut, in kakšnega okusa so oranžkaste kapucinke.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tik pred mednarodnim dnem starejših, ta bo 1. oktobra, bomo danes v teh minutah predstavili roman, ki pripoveduje prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatero preizkušnjo, s katero se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov, ki jo Irena Rebov predstavlja v pogovoru z Lucijo Fatur.

Na mednarodnih festivalih večkrat nagrajena radijska igra sicer govori otrokom, za odrasle pa je to satira na oblast in njen vzgojni sistem. Namesto kralja v njej nastopa gospod Rep, ki odpre vrtce za repe in podrepne muhe. Škrat in Vila iz pravljičnega sveta pa lahko le nejevoljno opazujeta dogajanje.

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Ervin Fritz
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Avtor izvirne glasbe: Urban Koder

Vila – Jožica Avbelj
Škrat – Janez Hočevar
Rep – Jurij Souček
Vzgoja – Štefka Drolc
Vratar – Franček Drofenik
Lovec – Tone Homar
Drugi lovec – Igor Samobor
Voznik – Srečo Špik
Repki, muhice, vile – Vera Per, Jana Osojnik, Mara Černe, Maja Šugman, Majda Potokar

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1982.

Tokrat za vas igrajo: Godba Gorje; nekdanja Godba milice; avstrijska zasedba Swarovski Musik Wattens; Tokijski pihalni orkester; Trobilni ansambel Philipa Jonesa; Orkester italijanskih karabinjerjev in nekdanja Mala mestna godba. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.

Kras obsega 25 odstotkov površja Slovenije, v njem pa je raziskanih približno 15 tisoč jam. Ena izmed njih je tudi 300 metrov dolga jama brez navdihujočih kapnikov, brez človeške ribice, kanjona reke ali še česa drugega, po čemer slovijo nekatere druge slovenske kraške jame. A Račiška pečina se je kljub temu znašla na seznamu Drugih 100 krajev geološke dediščine, ki ga pripravlja Mednarodna zveza geoloških znanosti. Zakaj je jama v občini Ilirska Bistrica, ki so jo uporabljali za skladišče najprej italijanski, nato pa jugoslovanski vojski, tako posebna? Kaj so geologi odkrili v njej, da je postala arheološki in naravni spomenik ter ni odprta za obiskovalce? Izdajmo le eno stvar: kosti jamskega medveda, ki je izumrl pred 16 tisoč leti. Da bi izvedeli več, pa vas vabimo, da poslušate Nedeljsko reportažo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako so mestne živali obiskale gozdne živali …
Pripoveduje: Karel Brišnik.
Napisal: Tomo Kočar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, ritem in bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, glasba Kube, Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Leta 1977 sta pri Cankarjevi založbi izšli obsežni knjigi Zbranih pesmi Edvarda Kocbeka, v katerih je pesnik in pisatelj strnil ves svoj dotedanji pesniški opus. Knjigi predstavljata tudi pričevanje o njegovih osebnih izkušnjah, o času, ki ga je živel, in poročilo o stanju slovenskega duha v 20. stoletju. Z njima se je avtor po več kot desetletni odsotnosti vrnil v javnost. Izid avtorjevih Zbranih pesmi je bil velik kulturni in politični dogodek, saj je pomenil rehabilitacijo – v tistem času – politično problematičnega avtorja. Ob 120. obletnici Kocbekovega rojstva, zaznamovali smo jo 27. septembra, se ga spominjamo z izborom poezije iz teh knjig.

Režiser: Igor Likar;
interpretira: Branko Šturbej;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Andrej Kocan;
urednici oddaje: Ingrid Kovač Brus, Tina Kozin;
produkcija leta 2011.