Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Potrebuješ zaklad, čudežen napoj življenja ali zdravilo za življenje? Se zavedaš, da to zdravilo za življenje imaš na dosegu roke, a ga velikokrat ne vidiš in raje iščemo razne instantne rešitve, sirupe in tabletke za rešitev, obogatitev in vrnitev življenja.
Božja beseda po preroku Sirahu, ki mu pogovorno rečemo lahko tudi modri Sirah, nas opozarja na ta čarodejni napoj – zvestega prijatelja. Spodbuja nas z besedami: »Zvesti prijatelj je močna zaščita, kdor ga je našel, je našel zaklad. Zvestega prijatelja ni mogoče poplačati, za njegovo lepoto ni tehtnice. Zvesti prijatelj je čarodejni napoj življenja, našli ga bodo tisti, ki se bojijo Gospoda.« (Sir 6, 14-16). Novi »jeruzalemski« prevod Božje besede čarodejni napoj življenja prevede z besedami zdravilo za življenje.
Ta zaklad, ta čudežni napoj in to zdravilo je neprecenljive vrednosti. Se ga ne da kupiti za noben denar in nobeno valuto sveta. Kupi, pridobi se ga samo s srcem in neguje z iskrenostjo, zaupanjem, medsebojno pomočjo, spoštovanjem, priznavanjem in odkrivanjem.
Imam v svoji zbirki prijateljev zveste prijatelje? Prerok Sirah nas pri izbiri prijateljev opozarja: »Revež je zoprn celo svojemu bližnjemu, prijatelji bogatega pa so številni.« (Sir 14,20).
Vsi imamo na svoji življenjski poti skupnega zvestega prijatelja, ki nas potrpežljivo čaka na trenutek, ko bomo zmogli in mu znali odpreti svoje srce. Ta prijatelj je Jezus, naš Odrešenik. Z nami je v lepih in težkih trenutkih življenja, v naših vzponih in padcih, a velikokrat je naše srce polno trenutnih zemeljskih skrbi in veselja, da ne zmoremo priti vsaj do okna svojega srca, da bi lahko prišel v naše srce, v naše življenje.
Naj sklenem to razmišljanje o zdravilu za naše življenje – prijateljstvu s pesmijo Toneta Pavčka Prijateljstvo.
Prijateljstvo se
prijateljev dotika,
od mezinčka na nogi
do besede z jezika.

Zato boža in brani
in nikoli ne pika.
S prsti počeše lase
nežneje od glavnika.

Pravo prijateljstvo
gore premika.
Ne more biti vprašaj,
je le klicaj ali pika.

Prijateljstvo se rodi,
se smeji in mežika,
kot čudežno sonce
izpod dežnika.

Prijateljstvo je zato
najlepša oblika sveta,
ker jo naslika srce
in se dotika – vsega!

Še pet dni in december bo tu. Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? To ob pomoči Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziščemo v Torkovem kvizu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

"Brez vračanja v Indijo ne bi preživela," pravi Jahnavi Vaishnav, ki v Sloveniji, kjer se sicer odlično počuti, živi že tri desetletja. Poznajo jo številni Slovenci, saj je marsikomu pomagala, deluje namreč kot fizioterapevtka. Več o sebi in svoji zgodbi je povedala Andreji Čokl.

Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kriptotrgih. Deset najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijonov evrov. V Združenih državah opažajo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se trudi, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad sto tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? Kje je slovenski kapitalski trg? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Spominjamo se odlične ameriške pevke Tine Turner, ki bi praznovala 85. rojstni dan, a je umrla maja lani. Poslušamo jo v skladbi Disco Inferno.

Leta 1789 je prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington na današnji dan razglasil prvi zahvalni dan. Zahvalni dan je torej tradicionalni praznik, ki se v ZDA in Kanadi praznuje zadnji četrtek v novembru. Običajno, se na ta praznik, je polnjenega purana, brusnično omako in bučno pito. Kako Američani praznujejo ta praznik in kako je povezan s črnim petkom, je zanimalo Lano Furlan.

E-odpadki, med katerimi so tudi veliki in mali gospodinjski aparati, so najhitreje rastoča skupina odpadkov v Evropski uniji, reciklira pa se jih manj kot 40 odstotkov. Kdaj se je smiselno obrniti na serviserja, katerih manjših popravil recimo na sesalniku se lahko lotimo sami in kakšna je zakonodaja glede odnosa med proizvajalcem, pooblaščenim servisom in kupcem aparata? Gosta: Nastja Šubic iz družbe ZEOS in elektromehanik Siniša Martin.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zdaj, ko je bil Donald Trump vnovič izvoljen za predsednika Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se lahko udejstvuje razmeroma širok, razmeroma heterogen krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka?
Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete.

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji nastopa zasedba batista Cadillac: Urban Lutman (vokal), Matija Koritnik (kitara, vokal), Primož Hudoklin (kitara), Sebastjan Podlesnik (bas kitara) in Matjaž Skaza (bobni). Zasedba se tokrat predstavlja v akustični različici.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h.


Gostje:

Ajda Cafun, Umanotera;

dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem;

Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

.... dobi kraljično za ženo …
Pripoveduje: Brane Grubar.
Napisala: Hans Christian Andersen.
Prevedel: Rudolf Kresal.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Avtoričina kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. S perečim problemom mladih, ki se pridejo šolat v večja mesta, zlasti v Ljubljano, kjer si vse teže privoščijo dostojno bivališče, se spoprijema tudi doktorski študent fizike Andrej. Za sumljivo ugodno plačilo se mu posreči dobiti sicer skromno sobo s posebnim vhodom poleg stanovanja samosvoje slikarke. Andrej sploh ne sluti, da je to zanj usoden korak.

Režiserka: Saška Rakef
Dramaturginji: Vilma Štritof, Saška Rakef
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus
Fonetičarka: Mateja Juričan

Andrej – Peter Alojz Marn
Ingrid – Polona Juh
Agentka – Ajda Kostevc
Maja – Staša Popović
Ana – Lucija Ostan Vejrup

Drugi igralski glasovi – Ivo Ban, Matej Puc, Sebastian Cavazza, Pia Zemljič, Darja Reichman, Saša Mihelčič, Željko Hrs, Primož Pirnat

Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v starem ljubljanskem meščanskem stanovanju in v studiih Radia Slovenija aprila 2024.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pri Založbi RTV Slovenija – Založbi kakovostnih programov – izhaja digitalni album Elevators & Big Band RTV Slovenija. Projekt, pod katerega se idejno podpisuje Tomaž Gajšt, so koncertno predstavili že leta 2019 v Siti teatru v Ljubljani, sledilo je studijsko snemanje. V sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija pa bo projekt zaživel še z izdajo. Premierno v posluh ponujamo nekaj skladb z novega albuma, kratko pa o sodelovanju Big Banda in zasedbe Elevators spregovori še Tomaž Gajšt.

Krvava soba in druge zgodbe je zbirka čudaških, grozljivih in grotesknih kratkih zgodb angleške pisateljice Angele Carter, ki je prepoznavna po svojih feminističnih, magično-realističnih in pikaresknih predelavah klasičnih pravljic. Na njeno pisanje so vplivale tako psihoanaliza kot filmska umetnost in simbolistična poezija; svoje zanimanje je usmerila v prikrito vsebino tradicionalnih zgodb in prav to je izpostavljala v svojih predelavah. Izbrali smo dve zgodbi v prevodu Tine Poglajen z naslovom Volkodlak in Snežni otrok.

Interpretira dramska igralka Maja Sever,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2017.