Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldne razkriva aktualno družbenopolitično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dobro jutro, cenjene poslušalke in poslušalci. Dva meni ljuba odlomka iz Svetega pisma sta v Matejevem in Lukovem evangeliju in imata naslov: Zaupanje in zaskrbljenost ter Skrb in strah.
Navedla bom samo vrstico ali dve: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo« (Mt 6,34) ter: »Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, ki se mu tat ne približa in ga molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Lk 12,33–34)
Besed Svetega pisma ne gre vedno razumeti dobesedno, o tem pričajo tudi številne razlage strokovnjakov za biblična vprašanja, a te le redko kdo vzame v roke. Kako tudi ne, saj so včasih razlage celo debelejše od posameznih svetopisemskih knjig.
Na citirane svetopisemske vrstice se spomnim vedno, kadar je moj dan težak in želim poiskati ravnovesje med delom in življenjem. V mislih imam tisto delo, ki polni mojo mošnjo. V preteklosti se je večkrat osušila, v njej nikoli niso žvenketali zlatniki. Novci, ki so mi jih namenili, so bili bolj podobni Judeževim srebrnikom. A če gre verjeti svetopisemskim besedam, imam mošnjo, ki ne ostari in je neizčrpen zaklad v nebesih.
Šele ko mi je znova uspelo vzpostaviti ravnotežje med življenjem in nalogami, ki so mi jih nalagali drugi, po večini s polnimi mošnjami, nisem bil več v skrbeh za jutri. Upam, da niste pomislili, da živim iz dneva v dan. Za delo porabim ravno prav časa in srebrniki se spreminjajo v zlato, čeprav jih je mogoče manj kot v preteklosti.
Tudi skrbi imam vsak dan več, sem pa tja se v moje kosti zaleze strah. Zato živim in delam za današnji dan. Odkar se je v moje življenje prikradla čedalje pogostejša tiha spremljevalka starejših, še toliko bolj razumem svetopisemske besede: »… Ne skrbite za življenje, za to, kaj boste jedli, ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.« (Mt 6,22–34)
Tako se mi sestavlja teden, mesec, leto … medtem ko je dnevu dovolj njegovo zlo. A poleg zla, ki pride v naše življenje nenadoma kot pomladni dež z neba in nas po navadi najde nepripravljene, okoli nas raste še eno. Vaše in moje zlo. Tisto, ki ga sejemo sami. Tako jaz kot vi. Zlo sejemo na delovnem mestu, v družini, med prijatelji … In tako polnimo življenjske mošnje z zlatniki dvomljive vrednosti. Zato, ker nam nikoli ni dovolj in nas človeška zloba ničesar ne izuči.
Seveda moramo danes poskrbeti, da ne bomo lačni in goli hodili po svetu, saj bi nas kdo hitro razglasil za čudake ali bi nas celo kam odpeljali.
Mogoče vam v današnjem jutru želim samo sporočiti, da bo dan že sam poskrbel za svojo težo, zato mu ne nalagajmo preveč. Pa še nekaj: lepa obleka in polna mošnja zlatnikov ne očistita umazanije naše duše. Tudi vbogajme ne.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kaj sodi k dobremu krožniku testenin? Seveda kakovostne testenine, okusna omaka in – za piko na i – ščepec parmezana. A ni vsak nariban trdi sir parmezan. Pravi je le tisti z zaščiteno označbo izvora. Originalno ime sira Parmigiano Reggiano je zaščiteno z italijanskim odlokom iz leta 1954. Kako parmezan nastane in zakaj je tako poseben, sta v manjši družinski sirarni San Pier Damiani na obrobju Parme raziskovali Špela Šebenik in Andreja Čokl.

Evropski parlament bo danes v Strasbourgu potrjeval novo sestavo evropske komisije, ki jo je drugič zapored oblikovala nemška političarka Ursula von der Leyen. Če bo glasovanje minilo brez zapletov, bo predsednici komisije uspelo ohraniti prvotno komisarsko zasedbo nedotaknjeno, kar se njej in njenim predhodnikom ni posrečilo že dvajset let. A to ne pomeni, da je proces sestavljanja komisarske zasedbe minil brez zapletov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kako učinkovita bo ob vseh izzivih tokratna ekipa, v kateri bo iz Slovenije sedela komisarka za širitev Marta Kos.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Poslušali bomo skladbo skupine The Beatles Hey Jude, ki je izšla tudi leta 2000 na kompilacijskem albumu; ta je prišel na prva mesta lestvic v kar 30 državah.

MINT je slovenska znamka športne opreme, pod katero se podpiše Nino Žičkar, gost tokratne podjetniške Radiosfere. Nekdanji profesor športne vzgoje se je leta 2019 podal v podjetniške vode z željo, da bi izdelal in zagotovil najboljšo opremo za slovenske vrhunske športnike, že od nekdaj pa je stremel k cilju, da bi opremo blagovne znamke MINT nosil tudi Primož Roglič. V oddaji pa izvemo tudi, kako mu je uspel ta korak in zakaj nikoli ne bi prodal svojega podjetja.

Uspešno javno nastopanje in komuniciranje ne temeljita na prirojenih, ampak priučenih sposobnostih. Da usvojimo te spretnosti, pa moramo vanje vložiti nekaj časa in vaje. V sredinem Svetovalnem servisu z učiteljico retorike Ano Aleksandro Zupančič iz Šole retorike razložimo, kakšen sploh je dober oz. uspešen javni nastop, kako dolg naj bo? Kaj storiti, če vas med nastopom hromi trema, začnete jecljati ali uporabljati mašila? In kako vanj vključiti publiko? Pokličite 01 /475 22 22 po deveti uri ali pišite na prvi@rtvslo.si in prvi.rtvslo.si.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Rožle Bregar, mladi snemalec in režiser, je soavtor več kot 30-ih dokumentarnih filmov, ki pozivajo gledalce k odgovornejšemu odnosu do narave. Že kot srednješolec je vzljubil fotografijo, pozneje je vstopil v filmski svet narave, ki ga navdihuje in navdušuje. Snema tudi v ekstremnih razmerah. Četudi pripada mlajši generaciji filmskih ustvarjalcev, je že večkrat nagrajen. Letos je za fotografijo Poslednji vzpon dobil prestižno nagrado National Geographic. Islandija je, kot pravi, že desetletje njegov drugi dom, prevzela ga je s prvinskostjo in nedotaknjenostjo. Tam ustvarja v mrazu, dežju in vetru ter državo odkriva tudi gledalcem na številnih predavanjih.

Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki iz oddaje:
- Po predlanskem požaru na Krasu lastnike zemljišč razburjajo nove bonitetne ocene
- Obiskali smo znanstveno središče Rudolfovo iz Novega mesta, ki je most med znanostjo in njeno uporabnostjo v praks
-V Termah Snovik pa so pred največjo naložbo v zgodovini te družbe

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo?


Gostje:

Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane;
Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta;
Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka;
dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino;
Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kje bodo živali prezimile?
Pripoveduje: Nika Juvan.
Napisal: Vančo Nikoleski.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tomislav Vrečar (1976) je pesnik srednje generacije, ki ima za sabo že precejšen literarni opus. Ta obsega tako prozno kot tudi pesniško ustvarjanje. Veliko let je sodeloval v performansih, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 pa je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko zajemajo iz avtorjeve osebne zgodbe, so polni podob vsakdanjika, vendar se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. To še posebno velja za njegove pesmi iz pesniške zbirke Ime mi je Veronika (2011).

Interpret je Rok Vihar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2011.

Eden naših najbolj priljubljenih primorskih glasbenikov je prav gotovo Slavko Ivančič. Prav letos praznuje 50 let glasbene kariere, pa tudi osebni jubilej, 70. rojstni dan. Obletnici je proslavil z albumom in nastopom v Cankarjevem domu. V Godbah z zgodbo pa bomo slišali nekaj njegovih uspešnic.