Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 10. dec. 2024

Prvi • Tor, 10. dec.

00:00
Poročila

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in drugo premoženje pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so nato ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli novembra lani. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Poleg tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo znova predstavili v reprizi oddaje Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

01:00
Poročila

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V času srednješolskega izobraževanja smo pri predmetu kemija uporabljali periodni sistem elementov – tabelarični prikaz znanih kemijskih elementov po atomskem številu in elektronski konfiguraciji, tako da številne kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po njem. Vsak element je v periodnem sistemu običajno predstavljen s kemijskim simbolom in atomskim številom. Od konca mojega srednješolskega šolanja pa do danes so odkrili kar nekaj novih elementov.
Naravoslovne vede so moja šibka stran, čeprav mi je šolska psihologinja v osmem razredu na podlagi testov predlagala šolanje, povezano s kemijo in biologijo.
Moja kemijska enačba se že ob koncu drugega letnika ni več izšla. Zato se danes raje kot z analitično kemijo ukvarjam z življenjsko. A urejanje življenjskih enačb, še posebej lastnih, zna biti še zahtevnejše.
Kemija ni samo na videz dolgočasen periodni sistem, prisotna je tudi v naših medsebojnih odnosih: ljudje se privlačimo in odbijamo. Včasih med nami ni niti najmanjše osnovne kemije, zato je lahko reakcija zelo burna in medosebni trki pripeljejo do čustvene eksplozije.
Verjetno bi se redki med nami lahko spojili z večino ljudi, ki jih dnevno srečujemo na vsakdanjih poteh: na avtobusu, delovnem mestu, v šoli. Ne, nič ni narobe z nami. To govori le o pestrosti človeške družbe in zapletenosti človeškega periodnega sistema, v katerem je več kot 118 elementov, kolikor jih ta hip vsebuje periodni sistem. Le urediti nas je treba, tako kot kemijsko enačbo.
Vsi ne moremo biti kisik, kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8, ki se zlahka spaja z večino elementov.
Brez kisika ni življenja. Kisik je v nasprotju z nami brez barve, vonja in okusa. Kljub naši barvi, vonju in trpkemu okusu pa smo lahko drug drugemu kisikova maska.
V srednjem veku so alkimisti poskušali spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro. V to vrsto čarovnije ne verjamem, verjamem pa v moč kisikove maske in v prevetrene medsebojne odnose.
Če se hočemo povzpeti na najvišji vrh človeške žlahtnosti ali pa se potopiti v globine človeške nežlahtnosti, si moramo nadeti kisikovo masko. A vse po pameti. Za potapljanje v večje globine morate kisik znatno razredčiti z inertnimi plini, na primer dušikom ali helijem, da boste preprečili zastrupitev s kisikom.
Cenjene poslušalke in cenjeni poslušalci, verjetno bi vas vaši najbližji, prijatelji in sodelavci ter nadrejeni v današnjem jutru, če bi s seboj nosili kisikove maske ali za seboj vlekli težke kisikove bombe, čudno gledali.
Veste, včasih zadostuje, če želimo uživati v medsebojni žlahtnosti, da odpremo okna in vrata in zdramimo sever, medse spustimo še jug in prepihamo naše odnose ter tako postanemo drug drugemu kisikova maska.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pred dobrim letom je v oddaji Prva vrsta nastopila vsestranska glasbenica, po rodu Srbkinja, ki od leta 2020 živi v Sloveniji. Danes jo bomo spoznali še bolj osebno v oddaji Drugi pogled. Kako so jo, navajeno na srbsko prestolnico, ki nikoli ne spi, v Ljubljani ponoči presenetile razmeroma slabo osvetljene ulice, in kako bo morda nekoč v bližnji prihodnosti navdih za svojo glasbo črpala tudi iz slovenske tradicije?

Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici. Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Kaj je to rave in kaj je to tehno glasba, kakšna razlika je med tehnom in elektronsko glasbo, kako se pleše na takšno zvrst glasbe in kako se raverji oblačijo, vse to je ob svetovnem dnevu tehno glasbe, ki smo ga zaznamovali včeraj zanimalo Lano Furlan. Ob pomoči njene sogovornice Carmen Levovnik, bolje poznane kot Trick-C, gremo v Radiosferi na tehno potovanje od Združenih držav Amerike, natančneje Detroita, prek glavnega mesta Nemčije Berlina in vse do Slovenije.

08:48
Obvestila

09:00
Poročila

Smo v času prednovoletnih druženj, tako zasebnih kot poslovnih, za vsa pa veljajo pravila, ki jih narekuje bonton. Kaj se spodobi in kaj ne, kakšna darila so primerna, kako jih izročiti in sprejeti? Kaj predpisuje bonton pri praznično pogrnjeni mizi? Torkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. O tem s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

11:00
Poročila

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji nastopa trobilni kvintet FiveBrass, ki ga sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani: Amadej Štrajhar, Lovro Tavčar, Fran Matić, Blaž Kozjek in Gašper Poprijan.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice;
dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije;
Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije;
Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Bo dedek Mraz dobil pomočnika?
Pripoveduje: Damjan Trbovc.
Napisala: Darinka Kobal.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

21:00
Poročila

Lukian je v svojih delih obravnaval filozofske, družbene in tudi teološke vsebine, do katerih je vselej pristopal kritično. Njegovemu ostremu humorju niso ušla niti božanstva z Olimpa: pomenki bogov namreč razkrivajo njihove zemeljske težave, kot so napuh, pohlep, pohota, ljubosumje in druge človeške šibkosti.

Režiserka: Elza Rituper
Prevajalec: Anton Sovre
Prirejevalec: Jože Rode
Dramaturg: Pavel Lužan
Mojster zvoka: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc

Zeus – Ivan Rupnik
Hefaistos – Dario Varga
Hermes – Sandi Pavlin
Hera – Majda Grbac
Afrodita – Marinka Štern
Atena – Majda Kohek
Poseidon – Jože Mraz
Pan – Marko Simčič
Paris – Uroš Maček
Hanimedes – Jernej Kuntner

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1994.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Adam Klemm/Aleš Avbelj: Loosing you again; solista Adam Klemm (saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta)
Petar Ugrin/Tadej Tomšič: Ozri se v gnevu; solista Tadej Tomšič (saksofon), Blaž Jurjevčič (klavir)
Tjaša Fabjančič/ jaša Fabjančič/Michael Lagger: Milina; solista Tjaša Fabjančič (vokal), Blaž Jurjevčič (klavir)
Jay Livingston/Ray Evans: We'll love again; solistka Carmen Bradford (vokal)

23:00
Poročila

Slovenska pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić je doslej izdala dva romana in tri zbirke kratke proze. Za Literarni nokturno smo izbrali njeno zgodbo z naslovom Cesta v Gorice iz zbirke Dobrodošli, ki tematizira boj med predstavniki oblasti in posamezniki, ki se bojujejo za pravice beguncev in skušajo preprečiti deportacijo begunske družine.

Interpretka: Sabina Kogovšek,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonska mojstrica: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Ana Rozman,
leto nastanka: 2022.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov