Malo po polnoči poslušajte nočni program. Začenjamo ga z oddajo Obrazi sosednje ulice. Gostja, dijakinja II. gimnazije v Mariboru Lina Sevčnikar, se ukvarja z rolkanjem. Čeprav je rosnih najstniških letih, ima jasno začrtano prihodnost, v kateri bo poskušala povezati učenje, znanje in šolanje z rolkanjem. Zato si želi po opravljeni mednarodni maturi nadaljevati študij v Nizozemski, v kateri bi lahko obe stvari uspešno kombinirala.

Po eni uri bomo v oddaji Glasbeni radiogram gostili izjemno vokalistko, pedagoginjo in umetnico Karin Zemljič. Pogovarjali se bomo o njenih glasbenih začetkih, povezanosti z domačim Mariborom, združevanju elementov džeza in popularne glasbe, sodelovanju na festivalih ter o njenem pogledu na glasbeni okus mladih.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Publicistka in prevajalka Polonca Zupančič nas v Duhovni misli spet opominja z zgledom rimskega cesarja in stoiškega filozofa Marka Avrelija, da se moramo v družbi vesti solidarno. Omenjeni rimski cesar se je s tem soočil med epidemijo kuge, mi pa nedavno ob pandemiji covida 19. Le solidarnost v družbi lahko omogoča enotnost in navzven tudi državno samostojnost.

Danes je državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Danes goduje tudi prvi krščanski mučenec sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. Spregovorili pa bomo tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prof. dr. Jerneja Uleta so Možgani po svetu odpeljali že pred skoraj četrt stoletja. Je eden naših najuspešnejših nevroznanstvenikov po svetu, ima svoj laboratorij in uspešno tudi povezuje znanje različnih področij v svoji ekipi ter širše. Pravi, da je zelo pomembno, da znanstvenik najde svojo raziskovalno nišo in je ponosen na sodelavce, ki so se osamosvojili in zdaj predstavljajo pomembno stično točko razvoja in raziskovanja na kateri izmed drugih institucij. Nastavil je ogledalo letu 2024, še posebej z vidika molekularne nevroznanosti. V London ga je poklicala Mojca Delač.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Poslušajmo skladbo Svobodno sonce 2021, ki sta jo napisala Aleš Klinar in Dušan Velkaverh.

»Spoštovani, moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi laboratorij za farmakogenetiko. Strokovnjakinja poudarja, da znanstvena spoznanja, h katerim je pripomogla letošnja Nobelova nagrada za medicino, omogočajo napredek pri diagnostiki, prognostiki in zdravljenju nekaterih najhujših bolezni, kot so rakava obolenja in avtoimunske vnetne bolezni. Ko so namreč številni znanstveniki že menili, da o regulaciji človeških genov vemo vse, sta letošnja Nobelova nagrajenca za medicino, ameriška molekularna biologa Victor Ambros in Gary Ruvkun, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vsak v svojem laboratoriju odkrila posebno molekulo mikroRNK. Ugotovila sta, da prav mikroRNK ključno vpliva na izražanje molekule DNK in genov. Ta regulacija človeku, pa tudi drugim organizmom omogoča življenje.

V dveh prazničnih četrtkih boste lahko slišali ponovitev pogovorov z dvema gospodoma, ki sta lani praznovala častitljivih 100 let. Oba še vedno polna energije in idej. Z ljudmi, ki dočakajo 100 let, se je vedno zanimivo pogovarjati. Seveda nas zanima, ali imajo kakšen poseben recept za tako visoko starost; no, nekaj o tem bo povedal tudi naš današnji sogovornik, gospod Hugo Šekoranja, ki je 100 let praznoval junija lani. "Veste, v sto letih sem marsikaj doživel, marsičesa pa tudi ne," je nekako zaokrožil svoje življenje. Spomine kar niza, drugega za drugim, veliko jih ima, le nekaj pa sta jih ujela v pogovoru z Lucijo Fatur, ko je gospoda Huga Šekoranjo na lep jesenski dan obiskala na njegovem domu v Ljubljani.

Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na hakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa končala več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrhu pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena izmed bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

O prazničnem sporočilu dneva samostojnosti in enotnosti bodo na praznični dan razmišljali Victoria Dohmen, Miha Horvat in Luka Kozar – dijakinja in dijaka gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, Janez Osojnik, asistent na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Mariboru in avtor monografije o tej temi, sicer rojen tri leta po plebiscitu, nekdanji državnozborski poslanec Rudi Moge in upokojeni zdravnik, zaslužni profesor doktor Elko Borko, ki je v devetdesetih letih svojega življenja v istem mestu stalnega prebivališča zamenjal štiri države.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Okrasile ga bodo živali.
Pravljico pripoveduje Veronika Drolc.
Napisala: Caroline Repchuk.
Prevedla: Jana Osojnik.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1997.

29. septembra leta 2016 smo v ciklu živih oddaj, ki vam ga od začetka letošnjega leta znova ponujamo v poslušanje, v studiu 13 gostili zasedbo štirih glasbenikov, pravzaprav treh fantov in dekleta, ki so se imenovali Mladi Pomurci. Imenovali zato, ker ne obstajajo več. Njihove glasbene poti so se razšle, ostaja pa lep spomin na eno kakovostnih mladih narodno-zabavnih zasedb s tega konca slovenske dežele. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Vsestranski Andrej Rozman - Roza je pri založbi Goga objavil še kako prepoznavno knjigo s posrečenim naslovom Dvomovinska lirika. Z besedili v knjigi je znova dokazal, da ne miži pred problemi in težavami, ampak se odziva kot umetnik. Za nameček so pesni v rimah. Zaradi rim in ritma se je verjetno tudi odločil za ljubljanščino. Toda naj piše o jeziku ali kakšni drugi aktualni temi, s svojo poezijo se tika s humorjem.

Interpret je Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
avtor in urednik oddaje pa Marko Golja.
Produkcija leta 2024.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnjo Pesem v žepu v letu 2024 namenjamo retrospektivi: izbrali smo sedem skladb z letošnjih kantavtorskih albumov, vsako s svojo zgodbo. Med izvajalci so se znašli Drago Mislej - Mef, Blaž Mencinger, Klara Veteršek, Milan Kamnik, Jernej Zoran, Fed Horses in Jure Lesar, spomnili pa smo se tudi legendarnega letos umrlega tonskega mojstra Aca Razbornika.

Minilo je natanko deset let, odkar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Po prvi pesniški zbirki Poker (izšla je v samozaložbi l. 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo ‒ to posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem je razkril svojo družino, koprsko lokalno prizorišče, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar je v drugi izdaji k tej zbirki zapisal Tomaž Brejc: da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze z različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev".

Interpret je Slavko Cerjak,
režiserka Elza Rituper,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2001.