Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.

Vsem trem monoteističnim religijam je med drugim skupno prepričanje, da se je Bog posredoval človeštvu. To Božje samoposredovanje se je zgodilo v obliki razodetja, ki so ga prejeli preroki teh religij. Na ta način je presežna božja Beseda vstopila v človeško govorico. V aktu razodetja je večni Logos postal dostopen človeku – in to skozi jezik. Svetim knjigam se zato pripisuje Božji izvor. Bog spregovori v človekovi govorici; govorici, razumni človeku.
Toda ali je takšna govorica nujno tudi estetska? Tu se bom omejil na Sveto besedilo religije, ki jo najbolje poznam – islama.
Koranski jezik muslimanom ne velja le za najlepšo arabščino, temveč za najbolj estetsko in vzvišeno obliko jezika sploh. Islamsko izročilo pravi: »Bog je lep in ljubi lepoto.« Lepota velja v islamu za enega od Božjih atributov. Prizadevanje za lepo, ali v čutnem smislu (lepota človekovih del) ali nadčutnem smislu (lepota človekovega značaja), pa je sestavni del islamske religije.
Tako se tudi sama resničnost koranskega oznanila dejansko razkrije šele prek lepote recitacije, ki ima v islamski tradiciji status posebne umetnosti. V dejanju recitacije Bog postane čutno zaznaven. Oblike koranskega jezika ni mogoče ločiti od njegove vsebine: kakor da bi sama vsebina bila pogojena z obliko. Edinstveno zaporedje besed in njihov zven, poudarki, presledki, »govor v veličastnih ritmih« in melodičnost – vse to se v koranski arabščini stopnjuje skoraj do magičnega učinka. Med številnimi muslimani zato še danes prevladuje prepričanje, da Korana ni mogoče ustrezno prevesti. Kakor koli že, nedvomno drži: estetika je konstitutivni del Koranskega oznanila in njegovega »nadnaravnega karakterja«. To pomeni, da je vsebinsko-teološka dimenzija v Koranu neločljiva od estetsko-jezikovne. V tem smislu je dejansko mogoče govoriti o »estetskem dokazu Boga«. Ali kakor pravi nemška arabistka Angelika Neuwirth: »Preobrazbena moč Korana leži v njegovem jezikovnem čudežu.«
Koran kot razodetje torej ni preprosta danost, temveč estetsko doživetje Božjega, ki empirični svet »spreminja« v poduhovljeni svet. Mar nista potemtakem ozaveščanje in kultiviranje estetske dimenzije razodetja lahko ključ do revitalizacije same duhovnosti?

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Požari so ena največjih groženj in prizadevanja za požarno varnost segajo daleč v zgodovino. Tudi pri nas ima gasilstvo dolgo tradicijo, prvič pa se bo zgodilo, da bomo tudi na tem področju dobili poenoteno strokovno izrazoslovje. Kakšna je razlika med intervencijo in posredovanjem ali kaj gasilstvu pomenita izraza »rozika« ali »podgana«? Vse to prinaša novi Gasilski terminološki slovar, ki bo izšel v začetku februarja.

Dobro jutro, dober dan otroci!
Sobota je spet tu in z vami Prvi program Radia Slovenija in prva oddaja Radijski ringaraja v letu 2025. V njej vam bova družbo delali Alja in Tadeja, slišali pa boste tudi otroke iz vse Slovenije, ki so sodelovali pri naših oddajah v preteklem letu. Danes bo naša oddaja res razgibana in vesela – najprej bomo sestavili en dober sobotni jedilnik, preverili, kaj najmlajši radi počnejo v prostem času, kaj vse lahko počnemo, če je zunaj slabo vreme, če dežuje ali sneži, in na koncu slišali še, katere so tiste najbolj prijazne besede.
Bodite z nami.

Igranje družabnih in namiznih iger je popoln čas, da se povežemo tako z družino kot s prijatelji. Mladi s podružnične šole Lavrica to zelo dobro vedo, saj del svojega prostega časa z veseljem namenjajo tovrstnemu druženju. V oddaji Hudo! bomo izvedeli, katere igre najraje igrajo mladi, s kom jih najraje igrajo in ali je med igro navzoča tudi tekmovalnost. Vam poslušalcem pa bomo v oddaji predlagali marsikatero družabno igro, da jo še sami preizkusite in si z njo polepšate zimske dni.

Spoznali bomo zgovorno mlado teniško igralko iz Celja. Eva Erkič je sicer preizkusila tudi kakšen drug šport, a ji je tenis, tudi ker je individualen šport, najbolj pri srcu.

Mladi ste dejavni na številnih področjih, tudi na glasbenem. A če smo v Kulturomatu gostili številne pevke, pevce in glasbene skupine ter mlade, ki igrajo različna glasbila, bomo danes spoznali osnovnošolca, ki ne igra le več inštrumentov, ampak se je preizkusil tudi v vlogi dirigenta in skladatelja. To je Vitan Potočnik iz Radovljice.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Pisatelj Tone Partljič nas skoraj vsako leto razveseli z novim romanom. Tudi zgodba zadnjega z naslovom Pesniški dvor se dogaja v Partljiču tako ljubih Slovenskih goricah, točneje ob reki Pesnici, na vinorodnih hribčkih in v širšem okolju, ki ga pisatelj dobro pozna. Roman opisuje življenje vinogradniške družine Gornik, ki ga, tako kot druge, zajamejo približevanje druge svetovne vojne, sama vojna in konec vojne z vsemi stranpotmi vred.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katero rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.

Po Festivalu slovenskega šansona leta 2023 je ta zvrst pri nas dobila svež zagon, spoznali smo precej mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki danes oblikujejo podobo slovenskega šansona. V prvi letošnji Pesmi v žepu bo tako govor o štirih šansonjerskih albumih z letnico 2024. To so Carmina Humana Primoža Vidoviča, Besede ne ubogajo več Andrejke Možina z zasedbo Violoncelli Itineranti, Gozd not zasedbe Nakána, ki jo vodi Ana Mezgec, ter Ljubožerci, pod katerega se podpisujeta Tomaž Hostnik in Matija Krečič oziroma Hostnik pa Krečič.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Odpuščanje je eno od temeljnih dejanj kristjank in kristjanov. Papež Frančišek je za letošnje jubilejno leto 2025 določil posebna pravila o odpustkih. O tem bo govoril katoliški duhovnik in cerkveni pravnik dr. Sebastjan Valentan.

Mala Katarina najde srečo v maminem naročju.
Pripoveduje: Jože Zupan.
Napisala: Jana Milčinski.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Tradicionalni koncert Orkestra Slovenske vojske vam bo z izbranim programom, ki se pretežno opira na dunajsko pozno romantiko, polepšal prvo soboto tega leta. Pod vodstvom mag. Mitje Dragoliča bodo z gosti, Triom Vivere, potovali po glasbenem vesolju vse do danes.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva.

Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek

Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.

Danes mineva 60 let od smrti angleško-ameriškega pesnika in dramatika, nobelovca Thomasa Stearnsa Eliota. Ob tej priložnosti bomo slišali odlomke iz njegovega slavnega dramskega dela Umor v katedrali, ki ga je napisal leta 1935, istega leta so ga tudi prvič postavili na oder. V njem T. S. Eliot piše o sporu med canterburyjskim nadškofom Thomasom Becketom in kraljem Henrikom II. Epilog merjenja moči med predstavnikoma posvetnega in duhovnega je bil umor nadškofa. Umorili so ga štirje vitezi leta 1170, ki so bili prepričani, da se bodo kralju s tem dejanjem priljubili. V Literarnem nokturnu bomo slišali tri odlomke iz besedila T. S. Eliota, in sicer tri nastope zbora canterburyjskih žensk.

Prevajalec: Veno Taufer,
interpretacija: Majolka Šuklje,
režiserka: Sonja Stopar,
glasbena oprema: Marko Stopar,
mojster zvoka: Nace Pugelj.
Leto nastanka: 1968.
Redakcija ponovitve: Maja Žvokelj.

Glasbena cesta 2.3.1.5.. Izbor albumov leta 2024 – veliki finale, v njem pet najboljših albumov, tudi zmagovalni … https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/01/02/izbor-albumov-leta-2024-veliki-finale/