Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katerega rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.

Prejšnji teden smo slišali ponovitev pogovora z gospodom Hugom Šekoranjo, ki je lani dopolnil častitljivih 100 let. V naslednjih minutah pa bomo slišali ponovitev pogovora še z enim gospodom, za katerega je bilo lansko leto prelomnica. Lanski 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovani poslušalci nacionalnega radia,

ne glede na to ali Božič praznujemo 25. decembra po starem ali novem koledarju pomen Božiča za vse nas je enak. Bog je prišel med ljudi da bi ljudije postali bogovi.

Ko je Bog ustvaril človeka imel je v načrtu angela v telu. Dejanje našega očeta Adama je spremenilo pot proti večnosti in nebeški oče pošilja novega Adama - svojega Sina Jezusa Kristusa naj pride med ljudi in vzame breme greha celega sveta. To je bil dar Božije ljubezni.Jezusovim rojstvom in vstajenjem začelo se je novo življenje čez Njegovo Cerkev v kateri se srečujemo z živim Bogom - enako kot Adam in Eva. Prostor našega srečanja je sveta Liturgija - sveta maša.Druga vrednota praznika Božiča je klic naj ohranimo družino. Vzor je vsekakor Sveta družina, ki se danes ustvarja. Starši, bodimo luč svojim otrokom. Naj ljubezen med mamico in atijem bode zgled našim otrokom. Čez zakon zdravimo svoj egoizem. Učimo se živeti za drugega.To posebej poudarjamo danes ko slavimo Božič. Če ta praznik slavimo v duhu današnjega časa - ko smo sužnji materijalizma, konformizma, egoizma - nikoli ne bomo čutili resnično veselje - ker ga ni tam ki ga iščemo.

Resnično veselje je v srečanju Boga in človeka - v katerem nas Bog kliče - bodi mali bog.Z željo da smo vsi na Božiji poti miru in ljubezni voščim praznik Božijega rojstva pravoslavnim vernikom .

Mir Božji- Hristos se rodi - Vaistinu se rodi.

Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu v treh posebnih komorah, shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Ampak, zakaj ravno na Svalbardu?

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Danes se v prvem Drugem pogledu v letu 2025 odpravljamo v toplejše kraje, in sicer na Kubo. Geraldo Ramirez se je preselil s Kube v Slovenijo pred 16 leti. Za svoj dom si je takrat izbral Kras, natančneje, Sežano. Kaj ali bolje rečeno, kdo ga je pripeljal s sončnega Karibskega otoka na kraško burjo, izveste v tokratnem Drugem pogledu.

Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Za 6-mesečno potovanje v lastni režiji po Južni Ameriki se je odločila naša radijska sodelavka Lana Furlan. To priložnost bomo na Prvem izkoristili za to, da jo vprašamo, kaj vse popotnik potrebuje preden se odpravi na takšno pot in zakaj se je odločila za tako dolgo potovanje.

Januar sicer res ni mesec, ko bi bilo vrtnarjenje zelo živahno, a tudi v hladnejšem delu leta je treba poskrbeti, da rastline uspešno prezimijo. Kdaj se je najbolje ukvarjati s potaknjenci in kam z božično zvezdo ali posajenim prazničnim drevescem? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Leto 2025 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto kvantnih znanosti in tehnologij. Čeprav kvantna fizika pogosto velja za eno težje razumljivih področij znanosti, so njena spoznanja nujni sestavni del cele palete sodobnih tehnologij; od satelitske navigacije, magnetne resonance do laserjev in sončnih celic. Toda danes se odvija tako imenovana druga kvantna revolucija, ki utegne imeti še daljnosežnejše posledice. Kaj prinašajo kvantni računalniki, kvante komunikacije ter drugi tehnološki preboji, bomo preverili v današnji Intelekti.

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V oddaji gostuje zasedba Zookeepers, ki jo vodi kitarist Gašper Kržmanc. Zasedbo sestavljajo še: pianist Aleš Ogrin, basist Klemen Krajc ter bobnar Miha Recelj.

Tibet je prizadel močan potres z magnitudo 6,8, ki je zahteval najmanj 95 smrtnih žrtev, številni so ranjeni in ujeti pod ruševinami. Delo reševalcev ovirajo tudi vremenski pogoji. Tresenje tal so čutili še v sosednjih Nepalu, Butanu in Indiji, od koder o žrtvah ne poročajo.

Drugi poudarki oddaje:
- Agencija za energijo vztraja pri novem sistemu obračunavanja omrežnine.
- Na Goriškem in v zgornji Vipavski dolini za zdaj ni večjih težav zaradi respiratornih okužb in gripe.
- Beseda leta je genocid, kretnja pa gib za mir.

Drugi poudarki oddaje:
- Računsko sodišče ptujskemu Komunalnemu podjetju za leto 2022 izdalo mnenje s pridržkom.
- Na Celjskem vse več vlomov v avtomobile. Policija opozarja na samozaščitno ravnanje.
- V Divači bodo kmalu zgradili sodobno optično omrežje.
- Na Koroškem na mlade prenašajo znanje priprave značilnega rženega kruha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V tokratnem Studiu ob 17 h se bomo sprehodili skozi lansko leto v znanosti, tehnologiji, na področjih okolja in zdravja. V goste smo povabili štiri slovenske znanstvene novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani spisali in v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih medijskih zgodb. In čeprav so bili med snemanjem oddaje v mislih predvsem pri letu 2024, so ošvrknili tudi to, kaj bo v znanosti odmevalo letos.

Gostje:
Andreja Kutin, Večer;
Staš Zgonik, N1;
Nina Slaček, Prvi program Radia Slovenija;
Aljoša Masten, MMC RTV Slovenija.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

... ki meni, da je videti kot smetana na sladoledu …
Pripoveduje: Manca Ogorevc.
Napisala: Marija Demšar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Zgodovinska igra sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, sicer pa so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo so odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
Eden izmed interpretov igre je Srečko Kermavner, prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču. Kot beremo v utemeljitvi nagrade, je s svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce, še posebej z veliko vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota.

Režiser in prirejevalec: Gregor Tozon
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Jurki

Štimurgar – Srečko Kermavner
Magistrator – Bojan Vister
Pek Hudevaga – Saša Klančnik
Pevka – Alenka Vidrih
Pevec – Gojmir Lešnjak Gojc

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2007.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
William Christopher Handy/Jože Privšek: Saint Louis Blues - solisti Ati Soss (klarinet), Petar Ugrin (trobenta) Silvester Stingl (klavir)
Wayne Shorter/Milko Lazar: Crianças - solist Silvo Stingl (klavir)
Emil Spruk: Without Return - solist Milko Lazar (saksofon)
Jože Privšek: Polnočna pot - solist David Jarh (krilovka)

Zoran Pevec je pesnik, literarni kritik, esejist in urednik, rojen leta 1955 v Celju. V sobi je njegova deveta pesniška zbirka. Prejel je nagradi »vitez poezije« in »čaša nesmrtnosti«, nominiran pa je bil tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado.
V svoji najnovejši pesniški knjigi V sobi se sprehodi skozi prostore pesnic in pesnikov, kot so Sylvia Plath, Ana Ahmatova, Rainer Maria Rilke, Saša Vegri, Tomaž Šalamun, pa tudi peščice izbranih glasbenikov, denimo Johna Coltranea in Milesa Davisa, ter filozofov, med katerimi sta Gilles Deleuze in Slavoj Žižek. Izbor sob je pester tako geografsko kot zgodovinsko. Usodam cenjenih ustvarjalcev in njihovi poeziji Zoran Pevec posodi iskrivost lastnega glasu, nam bralcem pa v tem zajemu tudi poglobljen poetični vpogled.

Interpretira Uroš Potočnik,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2025.