Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 7. feb. 2025

Prvi • Pet, 7. feb.

00:00
Poročila

Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče naprej in da se, vsaj v pogovorih s prišleki, domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.

01:00
Poročila

Kljub velikim spremembam, ki so se v preteklih desetletjih zgodile na področju intimnih partnerstev, je konec dolgoletne monogamne intimne partnerske zveze še vedno izjemno stresen dogodek v življenju. Še posebej za osebo, ki ni imela izbire, ki o koncu ni soodločala, ki je bila zapuščena. Kako se postaviti na noge in začeti znova? Kje najti zavetje in pri kom čustveno podporo, če se to zgodi pri štiridesetih? In če se je treba ob čustveni bolečini ukvarjati tudi s finančno negotovostjo in iskanjem strehe nad glavo na nemogočem nepremičninskem trgu? Odgovore na ta vprašanja ponuja ljubezenski roman Jerce Cvetko Padam na besede, ki ga je v novi zbirki Razmerja izdala Cankarjeva založba. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

02:00
Poročila

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi delo orkestra in predstavlja člane.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V drugi polovici 20. stoletja se je pojavila moderna islamska ekonomska misel kot odgovor na ideje socializma, kapitalizma in tudi kolonializma. A začetke klasične islamske ekonomske misli je lahko najti že v 7. stoletju.
Ekonomska tradicija je v islamu temeljila na tako imenovani inštituciji ḥisbe kot moralno-pravnem nadzorovalnem mehanizmu, ki je prek tržnega inšpektorja (muḥtasib) nadzoroval pravično izmenjavo dobrin, odnose med trgovci in kupci ter preverjal kakovost prodanega in kupljenega blaga. Ekonomska infrastruktura je poleg ḥisbe zajemala tudi versko podporo (waqf), ki je vključevala na primer graditev civilne infrastrukture, mest in celo zapuščino ter muslimanski davek (zakāt) in prepoved obrestne mere (ribā).
V klasični dobi, ki je trajala približno od 7. do 17. stoletja, so pravni učenjaki, islamski teologi, filozofi in mistiki razglabljali o ekonomski aktivnosti v okviru moralnega prava in kozmološke misli šerijata. Spajali so pravo z moralo (fiqh in akhlāq) in vednost z delovanjem (‘ilm in amal), zato so ji na primer kartezijanska bifurkacija med dušo in telesom in percepcija univerzuma kot mehanične kompozicije (Rene Descartes) bile nepoznane oziroma tuje. Kartezijanski duh jasnosti in racionalnosti je namreč islamskemu svetu med obdobjem kolonializma vsilil določeno percecijo sveta in pravnih kategorij, medtem ko je klasičen islam poznal pluralnost filozofske, pravne in teološke misli.
Visoko razvita islamska ekonomska misel predpostavlja drugačno zastavo sveta in delovanja, kot jo poznamo v moderni Evropi. Pravni učenjak al-Šaybani (749–805), poznani sufiji al-Muhasibi (781–857), Ibn Abi al-Dunya (823–894) in al-Ghazali (1058–1111), ortodoksna teologa in pravnika Ibn Taymiyya (1263–1328) in Ibn Qayyim al-Jawziyya (1292–1350) ter poznani učenjak in trgovec iz Damaska al-Makrizi (1364–-1442), so podrobno preučevali teorijo denarja, zvišanje cen na tržišču, teorijo ponudbe in povpraševanja ter vlogo šerijata in islamske politične oblasti v okviru moralnega delovanja družbe. Fundamentalno drugačna zasnova koncepta ekonomije (iqtiṣād) ne predpostavlja racionalno-tehnične ureditve, temveč moralno-metafizični svetonazor, zaobjet v kozmološki strukturi Korana kot ultimativnega besedila. Številni učenjaki so tostranstvo (dunyā) teoretizirali v navezavi do onstranstva (ākhira), pojem denarja pa analizirali le kot medij izmenjave in orodje za dosego višjega duhovnega cilja.
Islamski koncept ekonomije (iqtiṣād) pravzaprav pomeni proces skromnosti, gospodarnosti in zmernosti, ki so predvsem duhovnega značaja. V tem oziru iqtiṣād nikakor ne more pomeniti ekonomije, kot jo razumemo v moderni dobi, kot tehnična in k zaslužku usmerjena aktivnost, temveč kot človeški odnos do samega sebe in sveta v luči duhovnega vzgiba.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zaradi vse večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorologije, zaposleni v podjetju Gen-i.

Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrski ravni ali depolitizacijo na lokalni? Glasovanje o noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, je vlada po posvetu s šolniki sicer preložila na prihodnji teden. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.

Katera bo nova izbranka Iz Radiosfere?

08:48
Obvestila

09:00
Poročila

Kako zdrav življenjski slog vpliva na delovno uspešnost posameznika in podjetja, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na uspešnost zaposlenih? Kako ga vpeljemo v vsakdanjik t. i. sedečih poklicev in kakšne spremembe lahko pričakujemo, če nam to uspe? O tem v Svetovalnem servisu dr. Zinka Kosec, raziskovalka organizacijske kulture v podjetjih.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034.

Druge teme:
- Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča
- Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir
- Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center

Drugi poudarki:
- V večerni dežurni zobozdravstveni službi v Mariboru pacienti plačujejo različno - dražja je za paciente iz občin, ki niso ustanoviteljice zdravstvenega doma.
- Direktor zdravstvenega doma v Idriji ostaja Tomaž Glažar. Dobil je prepričljivo podporo tako pri zaposlenih kot v mestnih svetih.
- Dom starejših Grosuplje ima velike načrte, izziv utegnejo biti kadri
- Ljubljanski župan miri - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank nihče ne bo metal na cesto

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Se novi ameriški predsednik šali? Pravi, da bo kupil Grenlandijo, zahteval vrnitev Panamskega prekopa, iz Gaze bo naredil sredozemsko riviero, medtem pa bosta prijateljska Egipt in Jordanija poskrbela za dva milijona Palestincev. Kot bi igral igro Monopoli, soigralci pa so prijateljske države. Kljub temu nekateri v njem vidijo odrešitelja. Na primer oblasti v Srbiji ali države, ki težko sledijo sankcijam proti Rusiji. Kakor koli, odkar je Donald Trump spet v Beli hiši, svet ni nič lepši, a upajmo, da se juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Vstopili smo v pustni čas, dogodki doma in po svetu pa so daleč od norčavih. V Tedenskem aktualnem mozaiku komentiramo reševanje invalidskega podjetja CSS v Škofji Loki, sago okrog omrežnin, ravnanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki s svojimi potezami vnaša nemir v svoji domovini in po svetu. Pred kulturnim praznikom se dotaknemo še letošnjih Prešernovih nagrajencev, na naši zahodni meji pa je vse pripravljeno na odprtje evropske prestolnice kulture GO! 2025. O teh in drugih dogodkih v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića in film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Pogovarjamo se tudi z Nino Blažin, režiserko filma V tišini življenja, in ocenjujemo filma Nekoč v Posočju Eme Kugler in Samota Ninne Pálmadóttir.

... ki se je kitila s tujim perjem.
Pripoveduje: Boris Ostan.
Napisala: Manka Kremenšek Križman.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

20:00
Slovenski kulturni praznik: Prenos državne proslave iz Cankarjevega doma

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada.

Interpretacija Gaja Filač,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Klemen Markovčič.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov