Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 9. feb. 2025

Prvi • Ned, 9. feb.

00:00
Poročila

Nočni program nacionalnega radia, po polnoči, bomo začeli s ponovitvijo turistične oddaje. Najprej se bomo ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, nato bomo obiskali še ptujsko nadžupnijo Svetega Jurija, ki bo za obiskovalce že kmalu odprla vrata prenovljenega Mestnega stolpa. Naslednjih nekaj tednov bomo potovali tudi po Iraku.
Po eni uri prisluhnite tedenski lestvici Top 17 z najpopularnejšimi domačimi in tujimi skladbami. Med drugo in tretjo pa vas bomo spomnili , da smo se pred pol stoletja poslovili od pesnika Janka Glazerja

01:00
Poročila

01:10
Ponovitev: Lestvica Top 17

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev: Lestvica Top 17 in Poglej in povej

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Danes, ko so na spletu na razpolago skorajda vsi podatki, se nemalokrat zgodi, da si v bolezenskem stanju bolnik, ob vseh dostopnih podatkih, kar sam oblikuje diagnozo. Potem pa pride k zdravniku in mu že razlaga, kaj je z njim. Kaj ob taki internetni anamnezi misli in doživlja zdravnik, ki ima za sabo študij na medicinski fakulteti, specializacijo in precej delovnih izkušenj in modrosti, je pa drugo vprašanje. Ne nazadnje gre marsikomu verjetno na živce, če mu pametuje nekdo, ki ni iz njegove stroke.
Zamislimo si situacijo iz evangelija za današnjo nedeljo, v kateri so se znašli Simon Peter, ribič iz Kafarnauma ob Galilejskem jezeru, in njegova ribiška družabnika, Zebedejeva sinova Jakob in Janez. Fantje so vso noč lovili ribe, a niso nič ujeli. Na obali razočarani izpirajo ribiške mreže. In vtem se pojavi neki pridigar, ki najprej stopi v čoln in iz njega začne učiti ljudi. Potem pa se obrne k Simonu Petru in mu reče: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Si predstavljate, kako se je moralo zabliskati v glavi tega galilejskega ribiča! Vsak ribič ve, da se ribe lovi ponoči. Zdaj pa ti pride neki pridigarski tišler iz Nazareta in pametuje profesionalcem, naj gredo lovit sredi belega dneva! Kar pa je v tej točki izjemnega pomena, je to, da se sicer kolerično eksplozivni Simon Peter ne razburi, ampak s ponižnostjo sprejme Učiteljevo povabilo. Sledi izjemen čudežni ulov rib, temu pa odziv Simona Petra, ko reče Jezusu: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nadnaravni, čudežni dogodek ga tako pretrese, da se zave neizmerne veličine človeka, ki stoji pred njim, ob tem pa svoje lastne grešnosti in nevrednosti, zato pa mu je jasno, da nikakor ne spada v njegovo družbo. Toda Jezus, ki ne išče popolnih, brezhibnih in izklesanih ljudi, mu reče: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.«
Hoditi z Jezusom, biti njegov, biti v Njegovi bližini in navzočnosti vsekakor človeka lahko navdaja tudi s strahom in sramom. Zato reakcija Simona Petra ne preseneča: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Seveda je bistveno pri tem, da se zavedamo, da niso naši talenti, usposobljenost, moralna brezhibnost ali značajska prikupnost tisto, zaradi česar bi nas Gospod povabil, naj hodimo za Njim. Nasprotno: ne glede na naše danosti, nepopolnosti ali grešnost nas vabi, naj mu sledimo. Pri tem pa bo lahko uporabil tudi to, kar je položeno v nas, in nadgradil, saj Jezus tudi Simonu Petru ne spremeni njegovega osnovnega poklica – da je namreč ribič, ampak ga nadgradi: »Odslej boš ljudi lovil.« Ne gre torej za našo popolnost ali usposobljenost, ampak za pripravljenost hoditi za Jezusom in se učiti, kako biti vse bolj Njegov.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 9. 2.

06:15
Vreme z meteorologom

06:45
naPOTki

Napotki, kam na pot po Sloveniji.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

08:00
Poročila

V terminih radijskih iger za otroke se v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družimo s prav posebnimi junaki, takimi s prevzetimi človeškimi lastnostmi. Otroci predmete in pojave namreč v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne zato tudi pravljice, ki v svoja pripovedna osišča postavljajo oživljene stvari, da bi jih razvijajoči se možgani in čustva lahko lažje razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger, arhiv Radia Slovenija pod tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov, je režiser Klemen Markovčič v tokratni slušni krog sklenil štiri igre.
Slušni krog nadaljuje Mala huda urica po zgodbi Toma Kočarja iz leta 1999. Budilka se napoti iskat primernejšega lastnika. Sedanji namreč z njo prav grdo ravna, mala urica pa je zato na moč huda in ga zapusti. Pojdimo torej z urico skupaj na pot; morda pa le najde nekoga, kot si ga želi.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Ervin Fritz
Tonski mojster: Jure Culiberg
Avtor izvirne glasbe: Urban Koder

Budilka – Polona Juh
Lastnik – Zvone Hribar
Potepuh – Zlatko Šugman
Gostilničar – Dare Valič
Stenska ura – Stanislava Bonisegna
Miška – Saša Mihelčič
Moški – Slavko Cerjak
Maša – Anja Dominko.

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999

09:00
Poročila

Časi pionirjev so že davno mimo, je pa prav, da se tu in tam spomnimo nanje. Uvodna Koračnica zmage ruskega skladatelja Arsena Karastojanova je bila posneta davnega leta 1965, ob spremljavi Mladinskega pihalnega orkestra Centra za glasbeno vzgojo Maribor pa je takrat prepeval Pionirski pevski zbor Selnica ob Dravi pod taktirko Milka Homerja. Ista zasedba je posnela tudi pesem sužnjev Splavaj, misel iz opere Nabucco italijanskega skladatelja Giuseppa Verdija. Kako je vse skupaj zvenelo, v tokratni Medenini, do konca oddaje pa poslušate še: Mladinski pihalni orkester VIVA Glasbene šole Zagorje, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Elvire Vatovec Prade ob spremljavi Pihalnega orkestra Koper in za konec Slovenski mladinski pihalni orkester. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

09:30
Prvi poje

10:00
Poročila

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Na Madžarskem – v bližini slovenske meje – so potrdili pojav kuge drobnice, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je izdala odločbo in nekatere kraje v Prekmurju razglasila za ogroženo območje. Bolezen, ki sicer za človeka ni nevarna, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. V Posavju želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča in ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine ter spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe. Mlada inženirka biokemije z magisterijem iz poslovnih ved Katarina Delor Papež pa je solastnica družinske mlekarne Beka v Brkinih. Je Ljubljančanka, vendar je – kot pravi – njen dom tudi v Zavrhku.

14:00
Poročila

Menda je prva mehanična stolpna ura na utež omenjena v 14. stoletju v Dantejevi Božanskim komediji … Njen izumitelj ni znan. Znano pa je, da je v Sloveniji pred sedmimi desetletji stekla prva serijska proizvodnja stenskih ur in to v Lipnici pri Kropi.
Tistih, ki danes znajo z urami, ni več prav veliko. O urah, času in urarju bomo govorili v tokratni Nedeljski reportaži, ki sta jo pripravila Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

17:00
Poročila

V Pokrajinskem muzeju Celje so se na pobudo dr. Tomislava Vignjevića iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper lotili projekta izdaje knjige Shema kvaternijev in Celjski grofje. Gre za znanstvenoraziskovalni projekt, ki je trajal več desetletij. Ob izidu monografije so pripravili občasno razstavo o razvoju grba grofov Celjskih od začetkov njihovega vzpona do izumrtja te družine. Ob tem so predstavili tudi njihove pečate in to, kako so vsi ti simboli ene najpomembnejših plemiških rodbin pri nas vplivali na državne simbole v različnih zgodovinskih obdobjih vse do sedanjega državnega grba naše države. Pot nastanka grbov, njihovo spreminjanje in pomen bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Pred kratkim upokojeni ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek ni polovičar. Delo jemlje resno, pa naj gre za službo ali hobi, preden se ga loti, zadevo temeljito preuči. Pred leti je navdušil s fotografsko razstavo fotografij trka kapljic, na začetku leta je z eno svojih infrardečih fotografij na natečaju v Združenih državah osvojil drugo mesto. Nagrajeno fotografijo so objavili tudi v reviji Forbes. Ko je s somišljeniki pred četrt stoletja ustanovil Astronomsko društvo Kosci Šentjur, je bilo opazovanje zvezdnega neba pravi užitek, zdaj je zaradi svetlobnega onesnaženja in množice umetnih satelitov to početje precej oteženo. Kot ravnatelj v službi z otroki ni imel večjih težav, več sivih las so mu povzročili njihovi starši. Oddajo Lokalni junak, katere reprizo boste slišali, je pripravil Matija Mastnak.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Rad bi bil tako močan, da bi bil vsemu kos.
Pripoveduje: Milan Štefe.
Slovenska ljudska pripovedka.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjene v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov