Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 11. feb. 2025

Prvi • Tor, 11. feb.

00:00
Poročila

Najbolj razširjena domača obrt v Sloveniji je klekljanje čipk. V več kot 260 krajih delujejo različne skupine in društva, zato ni čudno, da je klekljanje čipk na Slovenskem od leta 2018 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Sloveniji delujejo tri čipkarske šole, in sicer v Žireh, Železnikih in Idriji. In ker je prav zadnja zibelka klekljanja čipke, ni presenetljivo, da je čipkarska šola v Idriji najstarejša ustanova na svetu, ki nepretrgoma skrbi za prenos znanja in veščin klekljanja na mlajše rodove. Kako poteka pouk klekljanja na osnovni šoli, izvemo v oddaji Nedeljska reportaža, ki jo je prirpavila Špela Šebenik.

01:00
Poročila

V tokratni oddaji bomo govorili o dolgoživosti. Kateri so današnji izzivi in želje po zdravem staranju in dolgem življenju? Kako bi to spremenilo celotno družbo? In kaj pravzaprav pomeni za posameznika? Na Univerzi v Ljubljani razvijajo gibanje "do starosti prijazna univerza" ob pomoči različnih dejavnosti. O novih spoznanjih o dolgoživosti, različnih vidikih prihodnosti in o tem, kaj lahko storimo zdaj, se bo Lucija Fatur pogovarjala s prof. dr. Branko Javornik in prof. dr. Nives Ličen.

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Veliko časa posvetim razmisleku, kako je nastala današnja generacija mladih, tistih, ki jih imamo za lene, nesposobne in neodgovorne ljudi. Klasični razlogi za to krivijo telefone, pretirano ugodje in razvajenost, kar vse drži, a je treba vendarle priznati, da za vse hudo in slabo na svetu niso krivi samo zunanji razlogi. Oči mi je odprl dogodek v župniji, pri katerem so bili v glavni vlogi mladi, zgodilo se je, da je začelo veliko odraslih župljanov odkrito dvomiti o njihovi zanesljivosti, če jim je sploh dobro zaupati, tem rastočim, neodgovornim, zaupanja nevrednim mladim.
In sem dojel, da se mladi res nimajo kam dati, ker v družbi sploh nimamo pravega mesta zanje, tudi v Cerkvi ne, hočem reči, mesta za njihove prve odrasle korake, za iskanja, učenja, negotovosti, tudi napake, ki so sestavni del rasti, povsod so odveč, nihče resno ne računa nanje, nihče jim ne zaupa. In so morda zato taki, kakršni so, brez volje do življenja. V bistvu smo hinavska družba, na ustnicah smo polni besed, kako so mladi naša prihodnost, a ko gre za to, da bi jim morali prepustiti odgovornost, se takoj »ustrašimo«, nič nočemo izpustiti iz svojih rok, ne zmoremo prepustiti svojega mesta – kako veliko je recimo služb, ki jih še vedno zasedajo ljudje, že zdavnaj zreli za pokoj. Vse raje naredimo sami, kot da bi prepustili svoje mesto drugim, hinavsko boječ se njihovih napak, beri: dela po drugačnih, ne naših konceptih.
Tako smo postali družba sedežev, na katerih sedijo neprimerni ljudje. In tako se nekateri starši do svojih otrok vedejo kot prijatelji, ko bi jim morali kaj ukazati, in kot diktatorji in posesivneži, ko bi jih morali spustiti iz gnezda. Mladi so samo primer, ki jasno dokazuje, kako velike težave imamo s tem, da bi v življenju zasedli pravo mesto.
Veliko osebne zrelosti zahteva Jezusov nauk, da se je treba v življenju znati usesti na pravo mesto, tja, kamor v resnici spadaš: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe.« (Lk 14,8) Velika modrost je v tem, vedeti, kam se usesti, vedeti, kdaj se umakniti in kdaj približati, kdaj spregovoriti in kdaj umolkniti, velika modrost. Sedeti na pravem mestu zna le tisti, ki se res zaveda svoje resničnosti, kdaj torej ni primeren več za mesto, na katerem je bil, bodisi da mora napredovati bodisi da se mora umakniti nižje. Da se torej ne precenjuje ne podcenjuje, da je sposoben realno pogledati tako na svoje sposobnosti kot na pomanjkljivosti (med katerimi je tudi starost) in narediti prostor tistemu, ki spada nanj.
Vedeti za pravo mesto je modrost. A morda bo za razmislek o tem, kam v resnici spadamo, pomagal Jezusov enigmatični stavek: »Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Najboljši odnos do svojega življenja ima zato tisti, ki se nima za preveč pomembnega, za nenadomestljivega človeka.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Enajsti februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska (in poklicna) pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat spoznamo Tajvanko, ki že več kot 30 let živi v Sloveniji. K nam jo je pripeljalo, kdo bi si mislil, dobro staro dopisovanje po klasični pošti. Takratni dopisovalec je namreč danes njen mož. Kako velik izziv je odpraviti se v gore na Tajvanu v primerjavi s Slovenijo in zakaj je dostopnost kulture tisto, kar tukaj najbolj ceni?

⁠Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, na katerem je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev, med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V preteklih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Instituta ''Jožef Stefan'', ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Danes mineva trinajst let od smrti ameriške pevke Whitney Houston. Spominjamo se je s skladbo Step by Step.

Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

08:48
Obvestila

09:00
Poročila

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka od 9.05 do 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Verjetno je do danes že tako rekoč vsakdo slišal besedno zvezo »tvegani kapital«. In če ste slučajno med tistimi, ki se jim ta ni vtisnila v spomin, nedvomno poznate in morda celo dnevno uporabljate izdelke cele množice podjetij, ki so nastala prav s pomočjo te vrste financiranja, ki se je pred pol stoletja pod imenom »venture capital« rodilo v Silicijevi dolini v Kaliforniji. Vse od našega brskanja po spletu pa do internetnega naročanja izdelkov, da ne govorimo o celi vrsti naprav, na katerih do teh storitev dostopamo, je namreč nastalo z velikimi, včasih kar megalomanskimi vložki tveganega kapitala in v zadnjih desetletjih po pospešenem postopku zraslo v resnično gigantska podjetja ter povzročilo močno dominacijo ameriških produktov predvsem v tehnološkem sektorju. Tudi v luči geopolitičnih sprememb, ki nam jasno kažejo, da evropsko-ameriško zavezništvo ni nujno tako trdno, kot se je zdelo, bomo torej v današnji Intelekti skušali nekoliko osvetliti fenomen tveganega kapitala: kapitala, ki je pripravljen vložiti včasih velikanske zneske v projekte, ki še ne delajo dobička in morda sploh niso nič drugega kot začetna zamisel, ter upa, da bo čez nekaj let lahko čisto majhen odstotek teh »startupov« oziroma zagonskih podjetij prodal za visoke večkratnike svojega vložka; kapitala, ki denar vloži v podjetja, ki jim banke ne bi namenile niti kredita, in igra na to, da bo v množici spodletelih investicij stavil vsaj na kakšen zmagovalni podjem, ki je uvidel prihodnji tehnološki in družbeni razvoj sveta; kapitala, ki je odigral ključno vlogo pri nastanku podjetjih najbogatejših zemljanov; ter nenazadnje kapitala, katerega skladi so do danes privabili že toliko vlagateljev, da lahko upravljajo tudi z desetinami milijardami premoženj oziroma - da si lahko to lažje predstavljamo - večkratniki slovenskega državnega proračuna. Pri zarisovanju tega fenomena nam bodo v tokratni Intelekti pomagali gost, ki ste ga že slišali, podjetnik, dolgoletni upravljalec premoženja in partner slovenskega sklada tveganega kapitala Silicon Gardens oziroma Silicijevi vrtovi Andraž Grahek, podjetnik, soustanovitelj enega prvih uspešnih slovenskih zagonskih podjetij Zemanta, zdaj pa tudi vlagatelj v zagonska podjetja Boštjan Špetič ter zgodovinar in novinar Gal Krizmanič.

11:00
Poročila

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01 475 22 22.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Višje ameriške uvozne carine terjajo ustrezen odziv, so si enotni drugod po svetu - med drugim v Kanadi in Evropski uniji. To bo občuten udarec za staro celino, opozarjajo analitiki, saj so Združene države med najpomembnejšimi izvoznimi trgi za evropska podjetja. Nemški kancler Olaf Scholz opominja na moč Unije kot ogromnega trga s 450-imi milijoni prebivalcev - ob tem upa, da to ni začetek vzajemnega uvajanja carin. Zaskrbljene so tudi nekatere slovenske družbe.

Drugi poudarki:
- Trump z grožnjami od Hamasa zahteva takojšnjo izpustitev preostalih talcev.
- Graditev centra Rotovž v Mariboru se draži.
- Pristojni opozarjajo na širjenje obolenj dihal med otroki.

Drugi poudarki oddaje:
- Sodražica zaradi bližine Ljubljane postaja vse bolj zanimiva za priseljevanje; ugodne so tudi cene nepremičnin.
- Obnovljena zdravstvena postaja v Črenšovcih ponujaja tudi specialistične obravnave.
-Na Gorenjskem pripravljajo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in zeleni prehod.
- Mladi z Idrijskega spodbujajo prireditelje dogodkov k obveščanju o prostorski dostopnosti prizorišč za vse, tudi za gibalno ovirane.

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Na klopeh poslancev v tem mandatu je že pet predlogov za spremembe ustave. Kako bodo končali? Ta trenutek se zdi, da ima največ podpore predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo. Najdlje je predlog, po katerem bi sodnike imenovala predsednica republike in ne več državni zbor. Dva predloga: za enostavnejši način imenovanja vlade in razbremenitev ustavnega sodišča že na ustavni komisiji nista dobila zadostne podpore. Zadnji predlog je povezan z uvedbo prednostnega glasu, za katerega so se z veliko večino zavzeli volivci na posvetovalnem referendumu. Predvideva povečanje števila poslancev za dva. Kako torej kaže predlaganim ustavnim spremembam. O tem s predstavniki parlamentarnih strank v Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda;
Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka;
Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

O deklici, za katero nihče nima časa …
Pripoveduje: Zvezdana Mlakar.
Napisala: Saša Eržen
Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

21:00
Poročila

z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije.
Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende.

Režiser: Igor Likar
Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman
Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar

Filomena Šturmanka – Ljerka Belak
Katina – Nataša Tič Ralijan
Bepina – Damjana Černe
Batič – Janez Škof
Tonina – Neda Rusjan Bric
Urša – Štefka Drolc
Nina – Mojca Fatur
Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc
Ženski glas – Bogdana Herman

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo del posnetka radijskega pogovora bobnarja in urednika Aleksandra Skaleta, ki ga je leta 1987 pripravil Rado Časl.

23:00
Poročila

Charles-Louis de Secondat, baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu, se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo.

Prevod Anton Debeljak,
interpretira Matija Rozman,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov